O hiranju post-totalitarnosti v konkretno balkanskih pogojih
Eden stebrov Tuđmanije biološko odide: smrt zagrebškega šefa Bandića
Ne da se razumeti post-totalitarnih Tuđmanij, Zlovenij, Servij… iz perspektiv »normalizirajočih« rab oznak kot so »politični sistem«, »stranka« in »ideologija«… Gre v resnici za ANTIPOLITIČNE sistematike presežnega fundamentalnega družbljenja (pozna družbenost), za stranke-managerska podjetja (in medijske podjeme-projekte) ter nadvse za post-ideologije&post-religije managerizma, ki na gosto čivkajo fundamentalistične, ekonomisterionsko-managerske mantre o Produktivnosti, Učinkovitosti, Rasti in Napredku… (še zmeraj protestantsko Delo, Kapital… v post-work dobi, torej).
Veliko bolj ustrezne kategorije za analiziranje obstoječega od teh presežnih, ki čivkajo o »političnem sistemu«, »strankah« in »ideologijah« (ni vseeno KAJ in KAKO govorimo!), so fundamentalna-hirajoča družbenost, partitokracija-medijska podjetnost (PR in MindKontrol…), managerska ideologija (Ena), nadvse pa MAFIJAŠENJA IN HREMATISTIKE… (Zato so vsi »programi podobni«, zato »vsi govorijo podobno«… zato več ne gre za nobene »ideologije« in »ideološke sisteme«, pa naj se akterji še tako postavljajo na glavo…).
V post-totalitarnih (v našem primeru post-socialističnih) okoljih je zato potrebno zmoči obstoječe MISLITI BISTVENO DRUGAČE, in sicer v smislu »MANDATNE LASTNINE« (o čemer smo na Jadru večkrat pisali). To pomeni tistega, kar se – kot MAFIJSKO HREMATISTIČN »PRAVICO« – OSVOJI (to dobesedno jemati) na VEČ-KOT-MEDIJSKO ZMANIPULIRANIH volitvah in okoli česar se potem zbirajo VOLILNE-POST-POLITIČNE MAFIJE… (quasi »stranke«, posamezniki, skupine, lobiji, klike… – ker več ne gre za stranke, je možna ta ali ona Lista-Ime, Zares…, Kmečka stranka, DeSUS v smislu post-sindikata…, zato ni več Proletarskih strank…, sindikati hirajo…).
Rajnki Bandić je bil ENA NOSILNIH tuđmanijskih vertikal-STEBEROV vseh teh zadnjih dobrih trideset let tuđmanizma: od SDPjevca proti managerskemu liberalizmu in HDZjevstvu (v resnici zadnje desetletje je bil »skriti« igralec HDZja…)… V nekem smislu je bil Bandić potem takem primer »TRANS-POLITIČNOSTI« IN »POST-IDEOLOŠKEGA« MANAGERIZMA…, ki je v sebi vseboval ono »centralno« celokupnega časa in sistematike v hiranju/odhajanju.
Z njegovim odhodom se zatorej v številnih ozirih začenja tudi »formalno« SESEDANJE TUĐMANIJSKE SISTEMATIKE ter torej nekega primera POST-TOTALITARIZMA (ne padata ne socializem in ne kapitalizem, če se vam te poneumljajoče besede morebiti motajo po zmešanih glavah). Temu je tako tudi zato, ker je tuđmanizem v resnici METROPOLIZEM (o tem bistvenem v smislu mest smo tudi veliko pisali na Jadru in bomo spet, ko »dobimo« pravo-neodvisno stran, o čemer pa vas obvestimo ob priliki), koncentracija tuđmanizma v Zagrebu pa pregovorna (logika mafijske Hobotnice-glave). Zna biti, da se s tem bodo karte v Zagrebu – posledično po vseh Tuđmaniji (ki poka tudi po šivih regionalizmov: Istra je v ospredju) – na novo zamešale z zelo kompleksnimi posledicami.
In še: tuđmanizem je – ne zgolj zavoljo Bandića in metropolizima – še kako nekaj takega kot je SPODLETELI POSKUS IMPERIALIZMA PROTI BOSNI… V tem kontekstu je VLOGA HERCEGOVIZMA (Bandić je bil eden nosilnih Hercegovcev v Tuđmaniji) izjemno pomembna za razumevanje tamkajšnjiih »domačijskih« (oikos, domus, tudi regionalnih zavoljo Hercegovine, ki je delno v BiH) OBRAČUNOV, ki imajo še kako tudi post-etnične, religiozne, vrednostne… naboje, a o tem tukaj ni moč govoriti… Brez teh »soft« elementov (v tem kontekstu kaže razumeti tudi kompleks-Thompsona ter še marsikakšno »Za dom spremni« ter neo/post ustaško vertikalo, okoli katerih se vrtinči tuđmanizem kot poskus »nemogočega«: domnevno »mehkega« ustaštva… ali ustaštva za današnjo rabo…).
Nenazadnje, ne čudite se, da v post-totalitarnih pogojih »BIOLOGIJA« odigra pomembno politično vlogo (podobno je bilo na točki Josipa Broza na ravni rajnke Jugoslavije): podobno je – na to smo večkrat opozarjali – tudi v vseh republikanizmih (ne mešajte republik z demokracijami!!!), ki vendarle v končni instanci funkcionirajo po logiki MONARHIČNIH DINASTIJ (kar je bila seveda tradicija tako Rima kot neposrednega modela srednjeveških Benetk).
Ni slučajno v Tuđmaniji na delu srednjeveški (ne torej zgolj fundamentalno-katoliški, kar je zagotovo!), benečanski post-ideologem »200 vodilnih družin«… Zlovenija je (Servija je topogledno poseben primer zavoljo nekdanje/bližnje monarhičnosti in jo kaže posebej misliti, podobno Črna Gora…) – in naj vas to ne zapelje v nerazumevanje – topogledno bistveno drugačna na tej točki… Toda, pozor: ne po tem, da dinastični princip DRUŽIN-KAST na Zlovenskem ne učinkuje, pač pa se to dogaja bolj učinkovito ravno zato, ker se o tem striktno ne govori in je torej ono »Stvar« SISTEMATIČNO ZAMOLČANA (V SMISLU PRONCIPA UČINKOVANJA)!
Nenazadnje, v tem DRUŽINSKE&DOMOS&OIKOS kontekstu kaže brati/razumevati tudi vlogo novonastale MASONERIJE – Balkan tukaj ni posebnost – ter izstopajoča mesta takšnih osebkov kot so Ddr. Petrič…, član bratovščine je seveda bil tudi Bandić ter še kdo, a o tem lahko tudi sami premišljujete in vrtate/raziskujete tudi v tem smislu, kako denimo Ddr. Petrič drži »v šahu« tako Janžo kot Poharja… ter še koga (medijsko nadvse).
Kakor koli že, s tem vdorom (srčni udar, menda) Tuđmanijo ČAKA OBSEŽNA DETUĐMANIZACIJA, IN SICER TUDI V SMISLU DE-POST-TOTALIZACIJE, DE-POST-FAŠIZACIJE, kar se nanaša predvsem na temeljno ureditev Ustave in spremljajoče »najvišje« zakonodaje (tisto »Politeia« pri Platonu…). Tuđmanija je zrela, čeravno niti pomladi še ni. Bo pa.
Pa si predstavljate kompleksnost te naloge v pogojih Korone, ki jo bodo VSE GOSPODUJOČE KASTE ŠE KAKO IZKORISTILE ZA PODALJŠANJE SVOJIH NA POKONČEVANJE OBSOJENIH EKSISTENC… V REGIJI IN ŠIRŠE?
p.s.
Prve objave po smrti Bandića kažejo na:
- Enormne zadolžitve: podtalne hrematistične posle;
- Drogo, mafijašenje und kurbarije (sponzoruše): baje je umrl »srečne smrti« od viagre na eni izmed nekdanjih TuđmanoMisic…;
- V igri bi naj bil »arabski denar« in pranje denarja (podobno kot v Belgradu: »Beograd na Savi«…);
Ima toga još…
Poanta: Bandić utegne biti začetek VIDNEGA sesedanja Tuđmanije. Pač zato, ker zadeva (tudi Zlovenije, Servije…) funkcionira po logiki metropole, ker so metropolitanije, v kateri je koncentracija gnitja OSREDOTOČENA V CENTRU.
Bistveno za orientacije, tudi teoretične pri spremljanju prihajajočega: GNITJE ŠTARTA IZ CENTRA NAVZVEN IN NE OBRATNO, pokale bodejo Metropole, ki so GREZNICE METROPOLITANIJ…, ne samo po Balkanu… in ne samo v post-socializmih…
Razlog: dokaj preprosto – pri hrematističnih poslih gre za koncentracije »bančnih poslov«, kolikor le-ti niso out-sourcani po teh in onih otokih…; vendar pa NE BO pokalo po otokih (tam so fikusi in računalniki…), pač pa v centrih/Metropolah.
Najprej seveda v smislu »bančništva« (torej hrematistične roparije) potem pa v smislu jeze in besa prebivalstva (kolikor ga ne bodo zdesetkale Kovid ujme v prihajanju v smislu izseljevanj…).
