Pomemben premik v Mariboru: eppur si muove

(Policija zaenkrat vendarle NE trenira strogoću!)

Bistvena zadeva pozne družbenosti s katero imamo opravka je NEPRIMERLJIVA denimo z zadevo »zgodnje« družbenosti… Če odmislimo dobo poprejšnjih DRUŽBENIH revolucij (vse od Francoske dalje so bile družbene), je tako šestdesete XX. stoletja nemogoče primerjati s tem, kva dogaja po devetdesetih, da tega v XX. st. niti ne omenimo… (prelomna leta v smislu NEOKONZERVATIVNE, MANAGERSKE REVOLUCIJE, na vzhodu… še posebej, so bila bistvena in še zmeraj povsem nedojeta: to je delo, ki šele čaka interprete, ki pa jih ni od nikoder).

Rečeno po diagonali (ker to bo treba širše utemeljiti v prihodnosti): »meter«,  merilo za merjenje svobode – to je še kako zadeva zgodnje družbenosti in govorimo o DRUŽBENI svobodi– je bilo moč najti tudi v  ŠTEVILU DEMONSTRANTOV (prisotnih, protestirajočih…, poprej onih na barikadah – denimo v dobi Francoske, Oktobrske… revolucije…, kratko malo v tistem vidno-oprijemljivem v pomenu SILE: sila na silo logika)…

Z vstopom v POST-TOTALITARNO DOBO pozne, to pomeni nadvse KONTROLIRANE, MIND-KONTROL-KRMILJENE družbenosti (je povezana seveda s poprejšnjo fazo –prek same družbenosti, namreč – a tukaj se s tem kompliciranim ne moremo ubadati) zadev več NI MOČ MERITI S PRISOTNIMI NA DEMONSTRACIJAH (barikadah…) ter podobnimi parametri. To je nekaj, kar nam bore malo pove pa naj je še tako nekaj, česar ni mogoče povsem odmisliti in izključevati iz premisleka…

Nek drug  (več jih je) »kazalec« je postal v »naši« post-totalitarni dobi celo bolj bistven v smislu »metra« in merila«, po katerem lahko zadeve razumemo, interpretiramo, o njih razsojamo. To je »KVALITETA DELA« (za delo in ne delovanje gre!) V SMISLU REAKCIJ POLICIJE…, nadvse v smislu NASILNOSTI, UBOGLJIVOSTI… Z OZIROM NA GOSPODUJOČE KASTE…  na eni in demonstrirajoče na drugi…

Temu je tako,ker v post-totalitarni dobi še kako imamo opraviti z zadevami NASILNOSTI, TUDI T.I. STRUKTURNEGA NASILJA, KI JE TOKRAT POSTALO SESTAVNI – V SMISLU NELOČLJIVI – DEL OBSTOJEČEGA REDA, KI GA BREZ TE SILE IN NASILNOSTI PREPROSTO NI… ODVEČ JE PRI TEM PRIPOMNITI, DA JE RAVNO POLICIJA NEVRALGIČNA TOČKA TE POST-TOTALITARNE SISTEMATIKE, S KATERO IMAMO DANES OPRAVKA NJENI PODLOŽNIKI IN ČEDALJE BOLJ LE ŠE PACIENTI.

To v zvezi z »ravnanjem policije« (ja, gre za »ravnanje«, za »resources management«…, kot se temu reče v managerski latovščini, pri čemer so ono »resources« vsi podložniki in/ali pacieneti!) je tisto, kar ima NAJVIŠJI SIMBOLNI (medijski…) POMEN, PA JE ŠE ZMERAJ SPREGLEDANO. TEMU JE TAKO PREDVSEM ZATO, KER SMO JETNIKI V SVJIH LASTNIH V GLAVAH, KER V NJIH ŠE ZMERAJ  »IMAMO« (ONE NAS IMAJO) MEDIALIIZIRANA MIND-KONTROL BLEJANJA »ANALITIKOV« IZ ŠESTDESETIH TER NJIHOVE POBEBAVLJENE, TOREJ VČERAJŠNJE (DOBRIH POL STOLETJA NAZAJ!!!) JEZIKOVNE IGRE IZ NEKE DRUGE, DOKONČNO MINULE DOBE…

TO SO TISTE JEZIKOVNE IGRE, KI NEUTRUDNO PRIČAKUJEJO »GODOTA« V FORMI  »KRITIČNE MASE«…, KI SE – KOT VAMPIRJI – »DRŽIJO« NA NAČIN ROLLING-STONES-MUMIJ…, KOT DA BI SE OD ŠESTDESETIH ŠE ZMERAJ NIČ NE SPREMENILO…

Kakor koli že, dokler SVOJ čas merimo s temi NEKDANJIMI METRI IN SE – PO OKUSU, MIŠLJENJU, RAZSOJANJU… – PUSTIMO VODITI MUMIJAM IN MUMIFICIRANIM…, sploh ne moremo videti/razumeti kva-dogaja tukaj in zdaj…,  sedaj… 

Posledično, odloženi v teh ne-položajih (to je tisto, kar na ravni levice »kontrolirata« Chomsky, Žižek in še kdo, ki pridigata sixties, ne da bi sploh razumeli kva-dogaja) nenehno – tako ali drugače – čakamo  prihod neke FIZIKALIJE…, se pravi v konkretnem »kritične mase/množice«… Zadnja desetletja (vsaj četrt stoletja) namreč NENEHNO »TEMELJITA« NA TEJ VOTLINI PRIČAKOVANJA »KRITIČNE MASE«, KI PA JE NI OD NIKODER…

IN JE TUDI NE BO OD NIKODER, saj pri politiki – in sedaj gre za politiko in ne za družbo, ne za družbena bitja, ne več za družbene revolucije (v tem je vsa poanta!) – NE GRE ZA FIZIKO, ZA TO ALI ONO TEHNIKO… IN ŠTEVILA…, PAČ PA ZA NEKE DRUGE IN DRUGAČNE »DIMENZIJE«, KI PA JIH NA NAČINE MRTVIH NAČINOV UMEVANJA SPLOH NI MOČ ZAJETI V MISLIH!

Konkretneje in torej  na ravni primer: v Mariboru NE šteje toliko to, ali je tam bilo nekaj sto ali tisoč petsto ljudi okoli Kojaka (to je »polemika« na ravni medijev), pač pa nadvse to, da je pri vsem tem policija BILA do neke mere »VLJUDNA«… (pa naj je še tako »pisala prijave«). Pozor pri tem bistvenem: vse to poteka v pogojih totalnega lock-downa (točo to so vpeljali pridni pajaci Jezni, Kocina ano Pohar na čelu z Vrlim  Ddr. Petričem) , kar pomeni, da se je POLICIJA V NEKEM SMISLU UPRLA NALOGODAJALCEM… (čeravno tega ni  rekla na glas: kar je v pogojih z družbeno svobodo samo-poteptanega neoZlovenstva nerealno pričakovati).

RAVNANJE (ALI NERAVNANJE) POLICISTK IN POLICISTOV – NE PA PREDVSEM ŠTEVILO UDELEŽENIH -POSTAJA TISTO, KAR KAŽE NA »TRDNOST« KASTNEGA REŽIMA, REDA, SISTEMA…, S KATERIM IMAMO OPRAVKA TER POSREDNO TUDI NA RELIGIZIRANJE MNOŽIC… (koliko so medijsko/TV… poneumljene, kontrolirane…, pobebavljene…).

Policisti in policistke se še kako morajo odločiti na čigavi strani so in bodo v prihajajočih mesecih/letih MNOŽIČNIH TREZNITEV TER NEMARA NASILNIH OBRAČUNOV, kajti od  tega bo marsikaj odvisno v njihovih prihodnjih življenjih. Prosto kot pasulj…

In še: SPREMINJANJE/REVOLUCIONIRANJE – tokrat politično in v  RADIKALNI razliki do dosedanjega  družbenega – NIKAKOR NE BO HIPNO! NE BO TO NIKAKRŠEN AKT TEGA ALI ONEGA NASILJA NAŠIH ALI NJIHOVIH (TEGA SLEDNJEGA KAŽE ŠE KAKO PRIČAKOVATI!), PAČ PA ZLOŽNA, DOLGOTRAJNA, A TEMELJITA SPREMEMBA NAČINA ŽIVLJENJA, IN SICEYR IZ ŽIVOTARJENJA DRUŽBENIH BITJEC V SMERI ŽIVLJENJA POLITIČNIH ŽIVALI…, IZ SMERI DRUŽBENE UREDITVE PROTI RAZLIČNIM VRSTAM IN RODOVOM SKUPNOVANJ…

Razumi, če si upaš in zmoreš vase spodvito, koronizirano družbeno bitjece.