Trinajst tez o mišljenju in pojmu mišljenja

(Prvomajsko poietično darilo in odgovor na vprašanje: za vašo srečo und svobodo)

Morda je le prišel čas – vsaj za nekatere – in smo se dodobra najedli učinkovite westernizacije, da bi vendarle lahko zajeli v mislih nek na videz paradoksalen, v resnici pa svoj čas izstopajoč, fancy-dandy stavek, ki gre nekako takole:

„Le 2% ljudi misli, 3% meni, da misli, preostalih 95% pa bo večji del umrlo še preden začno misliti“… (G. B. Shaw)…

…ali pa se vam zdi, da je to vendarle butasto-elitistični stavek, ki v pogojih presežnega družbljenja Naših – in torej tistega of Freedom und Democracy – sploh ne zmore (in še manj sme) držati?

Molto interesante

Zato naj pristavimo k temu tale post scriptum, torej p.s.

1. Mišljenje (gr. dianoia, dianoien) sodi med NAJVIŠJE človeške zmožnost (gr. dynamis) in je razmeroma redka živalca
   • Približno – in samo približno – toliko je redka kot so v dobi post-totalitarnega, poznega družbljenja redke politične živali;
2. Ustrezen bi način označevanja/govorjenja o tem Najvišjem bil nujno V PLURALU;
   • To, da se v »naših jezikih« temu govori v singularu (kot o  »znanosti«…), seveda NI SLUČAJNOST: pač lažje jezikamo;
3. K mišljenjem/u konstitutivno sodi TUDI to, da so RAZLIČNA;
   • To pomeni, med drugim, da se razhajajo in »sekajo«…, MEDSEBOJNO BRUSIJO, SOOBLIKUJEJO (kar je bistveno in težko zajeti v mislih);
4. Mišljenja NI MOČ IMETI (kot imaš to ali ono Eno-stvar in »je tvoja«…), kot Eno-čisto-produkt…; 
   • Tovrstno »imeti« (gr. ehein) je v igri kvečjemu pri zadevah kot so  »znanje« (znati ali »imeti znanje«), »ideja«… (imeti idejo…);
5. Mišljenje je zmeraj nedokončano, v-nastajanju… zato, ker je NAČIN JAVNEGA ŽIVLJENJA IN JAVNE RABE MIŠLJENJ;
   • To je zgolj drug način za to, da rečemo, da je mišljenje – če sploh je in da bi  sploh lahko bilo – v nekem smislu NUJNO  Z DRUGIMI ter skupaj-zdrugimi (pl.);
6. Mišljenje je potem takem in nuce PLURALNA, POLITIČNA REČ par excellence, ki  NUJNO nastane v – bolj ali manj JAVNIH – »menjavah« z drugimi;
   • Ne spremeni veliko na »stvari mišljenja« to, če je to mišljenje-z-drugimi, mišljenje s tistimi, ki so mrtvi;
   • Zato so danes – torej v dobi ŽIVIH MRTVECEV – tako pomembni Aristoteli, Wittgensteini, Arendt…, Anders…;
   • To so tisti, ki  so za-mišljenje&a NESMRTNI in se nenehno vračajo v smislu, da brez njih tako rekoč ni-moč-misliti;
7. Mišljenje – pa naj sem ga še tako sam »ubesedil-a« – zavoljo rečenega torej per definitionem NE MORE BITI MOJE;
   • Če sem se ga učil/a pri drugih in oblikoval/a z-drugimi, to pomeni, da ne more biti moje;
   • Če ga imam za svojega – in se imam za »Misleca« (ali Genija, kot je to postal običaj na hirajočem Zahodu), potem to pomeni le to, da ničesar ne razumem – vsaj v zvezi z mišljenjem…
8. Mišljenje potem takem NI IN NE MORE BITI ZASEBNA, PRIVATNA REČ, ki nastaja v samoti božansko-romantičnega »Subjekta« »Genija« – in torej proč od drugih ter baje participira zgolj na »božjem in lepem«… ter da je užitkarsko…;
9.  Privatna lastnina nad mišljenjem, do mišljenja je pristni IDIOTIZEM POST-TOTALITARNEGA GOSPOSTVA;
   • To je tisto, kar nastaja in je značilno za politično in sicer nepismene, torej NEMISLEČE;
10. Mnenje (gr. doxa, doxein) je nekaj, kar VSAKDO IMA, in sicer zelo podobno kod vsakdo ima rit ali nos…;
    • V tem je bistvena razlika ne le med mišljenjem in mnenjem, pač pa tudi med biti (gr. einai –  kar »ustreza« mišljenju) in pa imeti (gr. ehein, kar ustreza mnenju in »imetju« le tega); 
11. Ni slučajno, da smo dandanašnji PODLOŽNIKI »javnomnenjskih raziskav«!;
    • Prav skozi te »raziskave« in z njimi ustvarjajo Naši Gospodarji (gr. despotes) to, kar so ZAŽELENA MNENJA ter hkrati blokirajo mišljenje;
12. Razumevanje, razsojanje in delovanje NE »TEMELJIJO« na mnenju in onem »imeti mnenje«, pač pa na mišljenju-z-drugimi;
13. Ko zablokiraš mišljenje, si v nekem smislu zmagal oz. si podredil vse, ki postanejo tvoji pacienti;
    • Temu je tako zato, ker si s tem zablokiral tudi samo SKUKPNOVANJE (gr. koinoinein) in torej tudi politično delovanje;
    • v tem je ena od poant MindKontrol in PR bernaysovskih prijemov.

Narcisizirajte se ter se močno prejmite za »lastno« mnenje: zagotovo vas odreši, še posebej, če je dovolj. Trdo und trdno.

 spSS

 Obstaja pa tudi druga, boljša možnost: ignorirajte zapisano, saj prihaja izpod prstov nekoga,ki ne zna, ne zmore, si ne upa in torej tudi ne misli.

 Obvezno konzultirajte svojega farmacevta, svečenika ter Naše na Fakulteti za Filozofijo najglobljega. Dosega. Naj živita tovariša Lacan in Pickety. Lahko pa tudi Žižek.

---

Odmev, menjava, odgovor bralcu Alanu Fordu

Alan Ford – @JavnaAgencijaDezinformacijeRe …  Ali je mozno dodatno pojasnilo: ce misljenje nastaja v javnih menjavah z  drugimi, vendar pa se nas vecina prejema le za “lastno” mnenje potem je  najverjetneje, da bo tudi skupnovanje taksnih posameznikov obticalo le  na tocki “recitiranja” mnenj. Ali to pomeni da mora obstajati nek  “pred-pogoj” za premik v smeri misljenj-z-drugimi (ali pa smo mogoce ze  dosegli kriticno maso iz katere ni vec poti nazaj 2/3/95%)?

JavnaAgencijaDezinformacijeRe – Alan Ford: se nam zdi, da gre najprej pri tem za podrejenost/jetništvo mišljenja pod mnenje in za »naše« medsebojno zamenjevanje obojega… (podobno kot sile za moč, družbe za skupnost…). Morebiti bi se dalo v teh ravneh govoriti tudi o »pred-pogoju«, a nikakor NE V SMISLU VZROKA, kaj šele »Prvega vzroka«…, ki bi naj od nekod »pognal mišljenje« v tek… kot njegovo povzročanje (arhein) (Tu nekje se Marx ujame – Kautsky nadaljuje – v »razredno zavest od zunaj«…, če poenostavimo, pri čemer je ta »zunanjost« večji del »materija« in »materializem«…) Nam je bližja pozicja, da mišljenje nima vzroka v smislu nečesa »posamičnega«, »razen« tega, da je to »človeški fenomen«…, v smislu, da je torej DEL »ČLOVEŠKE CELOTE« IN NJEGOVIH »POGOJEV« (so pa znaki – tehno/kemični in siceršnji -, da ga je za to moč tudi kastrirati, vsaj znotraj neke konkretne generacije…).

Če je torej kakšen »pred-pogoj« tukaj-v-igri, potem je to nemara nekaj »občega«, pravzaprav OBSEŽNEJŠEGA, CELOVITEJŠEGA ter hkrati najbolj »preprostega« (danes NAJTEŽJEGA) in torej ŽIVETI ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE, ŽIVETI ŽIVLJENJE POLITIČNE ŽIVALI… Ne torej na način onega manj-kot-človeka (»žival«) in ne onega več-kot-človeka (»Bog«),  če naj rečemo  po Aristotelovo (pri čemer seveda danes namesto Boga učinkuje tehnika/tahnologija, Umetna Inteligenca… etc.) Koronin napad vse prej kot slučajno gre točno v tej smeri BLOKIRANJA VSAKE – TUDI NAJMANJŠE – MOŽNOSTI SKUPNOVANJA in je zato spopad s tem post-totalitarnim kompleksom danes VOGELNI KAMEN SKUPNOVANJA…, političnega še posebej.

Ta »celota« – načina življenja skupnovanja… – je tisto, kar je potem takem moč razumeti kot ta »manjkajoči pred-pogoj«…, ki pa ga žal – vsaj  po naše – NI moč »inštalirati« kot kakršno koli Eno, ki da povzroča…, ne da bi HKRATI VSE BILO DRUGAČNO…, predrugačeno. V tem smislu bi se morda dalo odgovoriti na vaše vprašanje tudi takole: celoto kaže zmoči »odblokirati« in REDEFINIRATI, in sicer iz smeri družbljenja proti skupnovanju…, iz smeri družbenega proti politiki…, iz smeri tehnokracije proti demokraciji…, od mnenja proti mišljenju…

Obenem bi kazalo upoštevati, da vse to skupaj velja – vsaj nam se tako dozdeva – BREZ resnejše MOŽNOSTI, da bi se zadeve usodno spremenile na ravni omenjanih »proporcev«… Mišljenje bo v tem smislu zmeraj nekakšen »privilegij« (in kazen, to še bolj!) nekaterih, kot bo užitkarstvo in mnenje zmeraj »privilegij« (in kazen) številnih, če naj poenostavimo… To »biti na način mišljenja« in ono o »imeti-mnenje«, so hkrati RAZLIČNI pod-načini življenja znotraj tega ali onega makro načina življenja… Tudi v pogojih skupnovanja, političnega življenja… se ne bomo – banaliziramo – zmogli znebili zobobolov in glavobolov pa naj jih še tako zamejimo… In seveda ljudje nikoli ne bodo toliko butasti, da bi bili politične živali… Saj niso nori (!), če pa je vse skupaj moč tudi lažje »zekonimizirati«, ZMANAGERIZIRATI ter pustiti, da se »politika« ubada z njimi, namesto da bi se oni z njo (kot je to svoj čas opozoril Sokrat, Platon pa zapisal).

Mišljenje-z-drugimi je namreč svinjska und zajebana zadeva in je nadvse neudobna, kajti ne premore nobenega presežnega užitka: je čisti napor in odvečnost delovanja (argumentiranja, prepričevanja, investiranja v druge, sotrpine, tovarišije…, skupnosti…), užitek je prej lociran v mnenju in kreiranju, v ustvarjanju, v poiesis… posameznega Subjekta/Avtorja (politično gledano: zelo pogosto Idiotesa). To nasprotje – morebiti medsebojno blokiranje – je tisto, kjer na valovih »lepega« in »kreativnosti« v zadevo zlahka butneta tehne in tehnologije (zato takšna vloga Prometeja pri Grkih, ki so se šli mišljenja), ki nas vse skupaj  zlahka pohrustajo, kot je to primer v »naši« dobi…

Kratko malo, po naše NE obstaja »formula« v smislu, da bomo to KADARKOLI »razrešili«: vse to je – kot vse ostalo v zvezi s človekom – temporalno, naravnost generacijsko/temporalno vprašanje (nikakor ne nujno misliti v smislu, da je »generično«, da gre za »naravno reč«…, gre za reč človeške-narave, kar pa NI isto!) VSAKE ČLOVEŠKE GENERACIJE PONOVNO… To, da bo ena »rešila« in »inštalirala demokracijo in politično življenje«, ABSOLUTNO NIKAKOR NE POMENI TUDI TEGA, DA NASLEDNJA NE BO PEMETNEJŠA IN DRUGAČNA TER ODSTOPILA OD TEGA AND ZAČELA TRENIRATI STROGOĆU ALI PA KAKŠNO DRUGO FORMO MANJ/BOLJ ČISTEGA UŽITKA.

To, da je ena generacija (partizanska) inštalirala NEODVISNO in celo AVTARKIČNO možnost življenja na meji politike, NIKAKOR ne pomeni in ni garancija za to, da naslednje generacije ne bodo od gušta ter z užitkom (ne glede na »argumente« in MNENJA!) vstopila v post-totalitarni užitek…, morije…

Ni prosto kot pasulj, je pa zelo človeško. Znebiti se bo treba blejanj in MNENJ o »Napredku« in torej Progresu ter Rasti… & začeti misliti brez milosti.