O razumevanju samoblokad posttotalitarnega neozlovenstva ali o tem zakaj janšizem ni vrsta rodu fašizma, marveč nekaj bistveno nevarnejšega?

Nespodobno povabilo na še manj spodobna razlikovanja – nemislečim levoliberalnim še posebej

Zgodnje opozorilo: tekst, ki sledi sodi med zahtevnejše in ni namenjen začetnikom, nejadralcem pa sploh ne. Terja osredotočenost, akribijo in vztrajnost, celo ponavljanja in vračanja pri natančnem branju… poprej paragrafsko zapisanega, zato vam ga seveda odsvetujemo. Še posebej to velja zato, ker ZAGOTOVO (testirano!) KVARNO bo vplival na vaše wsewedje, a tudi ni koristen za imunski sistem, ki ga tako prekleto potrebujete v dobi Korone. Sugestija – izognite se mu že na daleč. Bodite torej zdravi, nadvse pa. Uživajte.

1. Če bi nekdo rad zares skušal razumeti takšen novejši pojav kot je »janšizem«, potem vsaj v izhodišču mora – tu ni izbire – štartati iz nekega transparentnega izhodišča, o katerem je moč racionalno preudarjati in ne kar tako v temelje postavljati apriorne postulate te ali one vrste;
   • Med bolj izstopajoče »transparence« (in možnosti) topogledno nemara sodi tudi »zgodovina« (najmanj v formi kronologije, če naj skrajno poenostavimo) v smislu, denimo, da izhodiščno zapišemo, da je janšizem »nekaj historičnega« in ne kar tako histeričnega(kar je – to slednje, torej – prej »diagnoza« kot pa transparentno izhodišče) in o čemer lahko preudarjamo kot se nam vzljubi, poljubno, mistično in mitološko najpogosteje…;
   • Če to »preseganje« skušamo – vsaj za spoznanje (in torej minimalno) -podrobneje opredeliti, potem je janšizem moč HISTORIČNO UMESTITI (za to, med drugim, tukaj gre) tudi tako, da rečemo, da kot pojav janšizem postane možen ŠELE ONSTRAN FAŠIZMA in se s historičnim (ne metafizičnim) fašizmom celo izključuje;
   • Oprijemljivo-historično, antifašizem sodi med temeljne pred-postavke same možnosti janšizma ali pa takole: najprej so morali partizani zmagati in postaviti »svoj sistem« (socializiem, samoupravljanje…), potem janšizem – kot pojav – lahko pride v igro tudi na način, da bivši – načelni, dejanski, ali oni fake, vseeno – anti-fašisti postanejo janšisti;
   • Še natančneje ter v obliki morebitne formule rečeno: KONEC fašizma je PREDpostavka možnosti takšnega pojava(ov) kot je to janšizem (in njemu podobni, ki jih bo še in še, saj smo že odloženi v post-anti-fašističnih položajih…);
   • Še drugače in morebiti nekoliko bolj »banalno« ter manj zgrešljivo: janšizem NI možen v tridesetih, štiridesetih…, tudi ne v  neofašističnih okoliščinah iz šestdesetih ter sedemdesetih let prejšnjega stoletja…;
   • Kratko malo (dalo bi se še), janšizem NE sodi med »večne in naravne« t.i. družbene pojave (o tem trobezlja neobvezna, tehnična družboslovna solata »različnih pogledov in disciplin« današnje mrtve akademije in njenih politično nepismenih »strokovnjakov«/tehnikov), pač pa je POLITIČNI FENOMEN;
   • To, da je zadeva »političen fenomen« pomeni, da je – med drugim – tudi IZRAZITO TEMPORALNE, ČASOVNE »NARAVE« IN »IZVORA«;
2. Če sedaj tej prvi in najbolj nujni, ČASOVNI zamejitvi, pristavimo vsaj še PROSTORSKO (to so torej tipični aristotelovski »horisomai prijem« ZAMEJEVANJA nekega pojava na izhodišču premisleka), potem je NUJNO močno poudariti tudi to, da je janšizem nedvomno posebna, ZLOVENSKA oblika post-fašizma;
   • Takšno, vse prej kot »kompleksno postavljanje« (pa naj se vam še tako zdi nasprotno), bi rado pomenilo tudi to, da je janšizem lahko kvečjemu nekakšna »generalija« – v smislu RODOVNEGA dojetja pojava janšizem v pomenu podrejanja pod neko občost -, ki se tiče post-fašizma (tistega torej, kar fašizmu historično sledi) in nikakor NE fašizma, kot se o tem na gosto nalaga zadnje mesece in leta tudi na ravni zapeljivih PROPAGANDNIH transparentov in sloganov (predvsem s strani levo-liberalnih, ki jim je tak zapis posvečen zavoljo boljše prebave in lažjega sprenevedanja);
   • Še za drobec podrobneje v smislu širše kontekstualizacije prostora, ki se ga lotevamo s tem, ko smo se napotili na razmeroma naporno analitično pustolovščino: tako kot je tuđmanizem tuđmanijski, miloševićizem servijski…, orbanizem mađarski, je janšizem NEKAJ PRISTNO ZLOVENSKEGA: konec in Rutar (v tej ravni);
   • Brez tega ZLOVENSKEGA v smislu janšizma, NI moč ničesar razumeti! Vsa generaliziranja (v smislu družboslovne solate) lahko kvečjemu zapeljejo v to ali ono MindKontro, PR smer hiper nalaganja tega ali onega propagandnega materiala (levega, desnega, centrističnega…), kar pa seveda ni smoter tukajšnjega preglednega – zato paragrafi in po wittgensteinovsko -zapisovanja;
3. Za razliko od fašizma (polemiziramo torej z NEVARNO, zapeljivo – »strel v lastno koleno«, kolikor gre za mišljenje in poskus razumevanja! – oznako, češ da je »fašizem = janšizem«, kar je pred kratkim bilo moč celo prebrati na transparentih), ki je predvsem nekakšna »latinsko/katoliško-mediteranska« zadeva (Italija, Španija, Portugalska, Francija…, tudi Ustaštvo je iz podobnega filma, nacional-socializem pa predvsem zadeva protestantskih okolij -v tem smislu in v takšnih okoljih jo je moč generalizirati), pa velja za janšizem, da je nekaj, kar lahko nastane ŠELE na pogoriščih obojega omenjenega: fašizma/fašizmov in nacionalsocializma/socializmov…;
   • Še več, janšizem se HKRATI NE ZMORE GENERALIZIRATI/GLOBALIZIRATI NAVZVEN, kot to velja za pojave fašizmov, nacionalsocializmov…, ki vendarle prihajajo iz smereh »Velikih Narodov«…, ki s svojimi neo/post/kolonializmi zlahka razširijo tudi svoje ideologeme (kot to, denimo, danes velja za onega o »izvozu demokracije«; ki ga trenira celo ManjšZlo Biden…);
   • Topogledno je zadeva janšizma izrazita reč MAJHNEGA NARODA (to dimenzijo je bistveno razumeti), v smislu MAJHNOSTI tistega, ki mu – tako ali drugače – NE USPE OBLIKOVATI SVOJE DOMNEVNE »VELIČINE«, ki pa je VENDARLE NENEHNO NA DELU;
     • Zato (nenazadnje) tudi toliko medijskih blejanj o »Naših fantih«…: ko in če zmanjka, potem v teh vlogah nastopajo Dončići ali Prevci…, kakšen kolesar…, ki je NAJBOLJŠI NA SVETU… – pozorno spremljajte medije množičnega ponemuljanja, ki jih krmili tukajšnje globokodružbje und tajnoslužbje, podobno velja za Tuđmanijo, Servijo… Hungarijo…);
   • Grandezza je – ne tega odmišljati – v nekem smislu TEMELJ teh narodnjaških reči in stvari (pravzaprav »drž«), TISTE IMPERIALNE IN IMPLICITNE (potlačene, zamolčane…), ki pa je nenehno na delu;
   • Janšizem je tako svojevrsten REZULTAT TEH – in številnih drugih – NEMOŽNOSTI V SMISLU, DA JE NOTRANJA REČ ZGOLJ-ZLOVENSTVA in nikakor ne more učinkovati v nobeni izmed možnih (ali »nemožnih«) soseščin…;
     • Kaj šele,da bi se globaliziral…, razširjal, da bi dobil mlade navzven…, da bi bil »nalezljiv«… (pa naj je še tako del nekega širšega duha časa, ki mu rečejo tudi »suverenizem«, o čemer pa je potrebno POSEBEJ preudarjati, delno pa smo to opravili na Jadru);
   • Kratko malo (in to je pomembna določitev na ravni izhodiščnega razumevanja): Janšizem je odločno LOKALNI – SEVEDA ŠE KAKO ZAPLANKAN NA NAČIN TUKAJŠNJE LOKALNOSTI (ono, kar se je vsaj od Avsenikov dalje zagozdilo pod kozolci!) – POJAV, KI MU KAŽE TEMU USTREZNO TUDI PRISTOPITI, TOREJ LOKALNO IN GA ZAJETI NA RAVNI TOPIKE PRAV ONEGA LOKALNEGA…;
   • Rečemo še eksplicitno »metodološko«: zadeva janšizma postane dostopna za mišljenje (razumevanje, razsojanje…) IZKLJUČNO pod pogojem, da se vanj ne zaletavamo na ravni te ali one »splošnosti«, takšne ali drugačne generalizacije…, globalnosti ter tudi po deduktivni poti NE sklepamo o njem…, pač pa moramo ravnati STROGO INDUKTIVNO (in »od spodaj«)!;
   • NOBENO IN NIKAKRŠNO PODREJANJE POD NEKAJ OBČEGA (DEDUKCIJE) – NOBENA »LOGIČNA« ALI (POST)METAFIZIČNA, MITOMANSKA PRE-FORMULACIJA (»BILDANJE« pojava v smislu bildanja PR-ovskih balonov…) – NE POMAGA PRI RAZUMEVANJU JANŠIZMA:NASPROTNO!;
     • Janšizma NI MOČ RAZUMETI DRUŽBOSLOVNO!;
     • Družboslovje je – kot akademija, ki je zapadla pod tehnikalije! – MRTVO, družboslovci pa so politično nepismeni, janšizem je rezultat tudi tovrstne smrti/hiranja akademije ter politične nepismenosti (a o tem smo velikokrat razpredali in tega ne bomo ponavljali na tem mestu);
   • Med najbolj izstopajoče »značilnosti«, pomembne za razumevanje janšizma, sodi torej njegova LOKALNOST, tudi zgoraj omenjena »zaplankanost« (če vam to sploh kaj pomeni in pomaga, da bi se razumeli kot bolj »svetovljanske«, kar je posebna zvrst zaplankanosti tukajšnje leve in liberalne gmajne) V SMISLU POSEBNEGA, KONKRETNEGA POST-MODERNEGA, ANTI-GLOBALISTIČNEGA POJAVA;
     • Ni slučajno, da – v tej analitični ravni (samo omenimo) – Janša zadnja leta (od Trumpa dalje in onega pregovornega »obsolete«) začenja »imeti« nekoliko bolj  nato-skeptične, tudi ojro-skeptične pozicije…, a tudi o tem smo pisali na Jadru…;
     • V tem smislu imamo delno opravka s konfliktom na ravni proglobalnih levo-liberalnih (posebej po zmagi ManjšegaZla Bidena) in anti-globalnih, med katere sodi tudi janšizem;
   • Janšizem je torej nekakšen ŽE OTROK ANTI-GLOBALIZMA tudi v tem oziru, da globalizma (v smislu »zmagovalnega projekta« /čas Bushev!/ mora že biti konec, da bi janšizem nastal oz. resneje zaživel);
     • V tem smislu je janšizem že v tistem ne-položaji, ki ga v nekaterih legah imenujejo tudi »glokalizem« (globalizem + lokalizem…, če vam to kaj pomaga pri kontempliranju naslovnega pojava);
4. Nenazadnje,– še zmeraj se ubadamo z določanjem in zamejevanjem fenomena, ki smo mu na poti premisleka -, janšizem je tudi NEDVOMNO neke vrste »revizionizem« (če hočete na vsak način zvajati ta nov pojav na nekaj že-videnega in torej niste zmožni misliti POSEBNOST, SPECIFIČNOST POLITIČNEGA pojava, s katerim imamo opravka v primeru janšizma…), ki med drugim (in tega je več) skuša doseči tudi nekaj takega, kot je »REVIDIRANA PRETEKLOST«;
   • Prev zaprav gre za zahtevnejše opravilo REVIDIRANE ZGODOVINE (TOREJ SAME »BAZE« IN SISTEMA VSEH RAZUMEVANJ) in se v tem smislu janšizem uvršča v nekaj »revizionističnega«, tako rekoč (in na videz, v resnici mu gre za NOVO PRIHODNOST!) »ritensko usmerjenega«…, bi se dalo reči…;
   • V tem revizionističnem smislu je – in to  ni nepomembno v smislu VSEBINSKE, ne samo formalne, »obrnjenosti« in torej »smeri učinkovanja«, delovanja janšizma – janšizem ODLOČNO OBRNJEN TUDI V PRETEKLOST;
     • Nemara je v zvezi s tem moč reči, da je janšizem naperjen tudi v nekaj takega kot je »naj/boljša preteklost«, KAR SODI MED BISTVENE LASTNOSTI, ki jih kaže  imeti v mislih na ravni obsega pojma;
     • Ta obrnjenost v preteklost je moč razumeti tudi kot tisti »Leninov« »korak nazaj« za to, da bi bilo moč postoriti  »dva koraka naprej« in torej INSTRUMENTALNO;
   • Nakazano o revizionizmu je moč – sedaj gremo nekoliko bolj konkretno – pojasniti tudi tako, da rečemo, da zato, ker Janšizem NIMA na voljo neke vnaprej zagotovljene, slavne…, dobre…, »čiste«, »boljše preteklosti«, kot to velja (oz je veljalo in točno to janšizem mora UMAZATI na to pa PREVZETI!), denimo, za »leve« argumentacije« (tudi v smislu nostalgije, seveda in ne zgolj »objektivno«), na katero bi se skliceval, je janšizem naravnost izhodiščno (v smislu tipa govorjenja, argumenta in vrste delovanja) PRISILJEN V DALJNOSEŽNE PRE-INTERPRETACIJE CELOKUPNE ZGODOVINE,
     • Skrajno resno topogledno kaže jemati tole: janšizem POSTAVLJA NOVO-KONTRA-ZGODOVINO, ALTERNATIVNO ZGODOVINO, v kateri naj ne ostane niti kamen na kamnu, še najmanj pa tisto v zvezi z njegovimi predhodniki…;
     • Za to, da bi janšizem sploh lahko bil, MORA potem takem DOBESEDNO BITI NA NAČIN REVIZIONISTIČNE PREINTERPRETACIJE CELOKUPNE, NOVEJŠE ZGODOVINE PA ŠE POSEBEJ;
   • Nikakor ni slučajno pri tem torej to, da ob vsem onem v zvezi z Drugo vojno (poglavitna koncentracija janšizma je namenjena prav temu delu »ponovno oživele« polpreteklosti) sam Janša postane tudi špecerist celo za »Noriško kraljestvo«…;
     • To, da ekonomisti (Omerza) , sociologi, politologi…  (Pesek, Bizilj…, Možina…, celo vojaki, bivši tajnodružbci-zastavniki…, tega je naravnost nešteto, omenjamo zgolj televiziranje) postanejo ex professo »zgodovinarji«… v POGOJIH janšizima, je »NARAVNA NUJNOST« zadeve same;
     • Ali pa (pristavimo), da je nekaj podobnega bilo inštalirano tudi na terenu nekdanjih »Venetov«… (v smislu pred/PROTO-janšizma, ki je – kot fenomen in historično gledano – vendarle prišel iz AVGIJEVEGA HLEVA jezikovnih iger »NOVE REVIJE«!)…, je ravno tako bistveno za razumevanje;
     • Širše gledano, gre seveda za to, da SLIKA ZAHODA IN VZHODA SAMA – VKLJUČNO S HISTORIČNO SLIKO IN KANONI, KI SO TEJ TEMELJ – DOBESEDNO HIRA, a se s tem tukaj ne moremo ukvarjati;
     • Na to, da je zadeva še bistveno širša, bi nas moral opozoriti tudi »iranski izvor« Hrvatov, kar je bil bistven dosežek/donesek tuđmanizma, ki ga je bil vpeljal Veliki general Tuđman…;
     • Kratko malo, vsi iz tega filma »janšizmov« postanejo potem takem – tako ali drugače – špeceristi za zgodovino in torej njeno REINTERPRETACIJO…, vsaj na ravni UDBA-e, če že ne širše (NKVD… zamolčujejo CIA, ,BND, Gestapo…), kot se je odlično prijelo pri  pregovornih doktoranticah  na ZLO RTV, denimo, ki jih je – za nameček – treniral ekonomist Ddr. Ferfila ipd…);
   • Last but not least, točno od tukaj prihajajo tudi veliki spopadi okoli splošnega »razumevanja revolucije in vojne«, redefiniranja vloge Belih, Modrih, Črnih gard…, Ustaštva, Četništva…, vse tja do ELEMENTARNE potrebe po IZNIČENJU CELOKUPNEGA partizanskega gibanja, komunistov še posebej… in še marsičesa, o čemer tukaj ni moč podrobneje govoriti;
     • To je seveda tista PANDORINA ŠKATLA, ki so jo dobro odprli revizionisti Nove Revije na čelu s filozofi (Hribarjeva, manj Urbančič…), predvsem pa »kulturniki«, psihologi, kar pa je posebna štorija in disciplina posebej na Balkanu in o katerih bi bilo treba premišljevati v širših kontekstih Servije, Boznije…, kar pa opustimo za kakšno drugo priložnost;
5. Še vsaj en drobec o generaliziranju, ki je tako nevarno prisoten pri razumevanju političnih in historičnih fenomenov kot je janšizem (v pogojih hirajočega in siceršnjega družboslovja): tako kot fašizmu/om NI MOČ brez posledic reči, da je »mussolinizem« oz. nacionalsocializmu/nacionalsocializmom, da je »hitlerizem«, je (tem) post-pojavom, kot je janšizem, ŠE KAKO MOČ IN NUJNO POTREBNO reči, da so NA RAVNI POIMENOVANJA TO V RESNICI GIBANJA/POJAVI SVOJIH VODITELJEV;
   • Drži se jih torej nekaj FUHRERJEVSKEGA, vsaj v smislu one-man-band, če naj nekoliko ublažimo postavitev;
     • Vendar pa s tem o liderstvu, ne bi kazalo prehitevati ter na vrat na nos sklepati brez resnejšega premisleka v smeri nekega dodatnega generaliziranja;
   • Nedvomno drži, da to v zvezi z leaderstvom, fuehrerstvom… velja tako v smislu zlovenskega (janšizem), servijskega (miloševićizem, vučićizem je podvsta miloševićizma…), tuđmanijskega (tuđmanizem, plenkovićizem je podvrsta tuđmanizma…,ogrskega (orbanizem), … pojava z vsemi njihovimi »notranjimi« specifikami in posebnostmi…;
     • Vendar pa – kot rečeno – tisto, kar zares šteje pri razumevanju janšizma (in sorodnih, omenjenih reči, pojavov in gibanj) kljub temi NISO OBČOSTI (na katere, da je moč vse skupaj zvesti/reducirati – pa naj je to še tako »leaderstvo«, »fuehrer-prinzip«…), PAČ PA SO TO POSAMIČNOSTI, KONKRETNOSTI…, ki jih kaže zmoči poznati ter ustrezno interpretativno zajeti v mislih;
   • Tukaj in torej med konkretnostmi kaže močno poudariti KLJUČNO VLOGO TE ALI ONE KONKRETNE OSEBE, KATERE ZATO TI POJAVI »NOSIJO IME«…;
   • Gre za fenomene, ki se vežejo na svoje vodje, tudi »iznajditelje« in so tipični LIDERSKI »PROJEKTI«, ki nosijo pečat prav svojega voditelja;
     • Pozor, pri tem slednjem: ni možno izključiti niti tega, da bodo ti pojavi – vsaj delno – ODŠLI v zgodovino (smetišče zgodovine) skupaj s svojimi IZNAJDITELJI (samo-promotorji…, avto-tržniki…, pogostokrat kar zaslužkarji);
   • To o liderstvu hkrati NITI SLUČAJNO NI nekaj – in to se nam ne zdi nepomembno izpostaviti -, kar bi bilo moč reči, denimo, za »titoizem«, ki je RODOVNO gledano pojav iz drugega oz. iz nekih drugih »filmov« in časov;
     • Titoizem je bil PODREDLJIV pod številne splošnosti svoje dobe… in ni sam štrlel;
     • Bil je, med drugim, del-socializma, komunizma, bila je tu vsaj še – tudi druge oznake niso slučajne pri tem – štorija samoupravljanja, nadvse pa je titoizem reč Druge vojne in partizanščine…;
     • NIKAKOR torej to ni bil kar tako zgolj-titoizem, ki bi – kot to velja za janšizem in podobne post-pojave (kjer se je oznaka »prijela«) – NADDOLOČEVAL vse omenjeno: kvečjemu obratno bi bilo moč zatrjevati;
6. Kakor koli že, ELEMENT VODITELJA – vključno s kultom voditelja in še bolj VODJO KULTA TER MESTOMA OKULTNEGA! – je tisto, kar janšizem (miloševićizem, tuđmanizem, orbanizem…) VEŽE PREJ IN BOLJŠE NA STALINIZEM, kot pa na »hitlerizem«… (pa naj je Hitler še tako bil bistven za razumevanja nacionalsocializma…);
   • Zadeva nacionalsocializma – tudi to je bistveno za razumevanje janšizma – namreč NE SODI kar tako v »kult osebnosti« (kot to velja za Stalinizem, ki tudi ne sodi kar tako v »socializme/komunizme«, kot se to sicer zdi in izgovarja iz janšističnih pozicij…), pač pa nadvse v tisto OKULTNO…;
   • To o okultnem pa je VELIKO BLIŽJE VERSTVOM, religijam…,  kot pa čemer koli drugem… in bi terjalo posebne izpeljave in premisleke, ki si jih tukaj ne moremo privoščiti;
   • Ob tej priliki bomo – žal ali ne, vseeno –  vse to »okultno« opustili iz analitike, kot to velja tudi za elemente onega »ideološkega«, ki smo se jih bili dotaknili v enem izmed prejšnjih zapisov na Jadru, ki so odpirali tematiko Trumpa… (v primeru, da bi se izkazala potreba po tematizaciji tega, se bomo nanjo posebej  spravili);
7. Na samem koncu tega izhodiščnega dela zapisa – skušamo skleniti izhodiščno opredeljevanje pojava, njegovo zamejevanje na ravni pojma – kaže še izpostaviti, da razumevanje janšizma predpostavlja PREDVSEM (tu je torej naš NEKOLIKO BOLJ »VSEBINSKI« poudarek) natančno razumevanje post-moderne zgodovine Zlovenije;
   • V največji možni meri to pomeni upoštevanje njenega NASTAJANJA/genesis, kajti Janšizem je še kako POSTRELIGIOZNA, MITOLOŠKA – IN MITOMANSKA, sodeč po sledilstvu in fiksacijah na strani sledilcev-janšistov še posebej! – zadeva dobesedno ZAGLEDANIH/FIKSIRANIH v nastajanje Slovenije – osamosvojitev, »Osamosvojitelji«…, »Pomladniki«… in torej mestoma vidno ŠPARTANSKO-KRŠČANSKEGA »kulta Utemeljiteljev«… ;
     • Nekaj debelo svetopisemskega in špartanskega se drži janšizma, a tudi o tem tukaj ni moč posebej preudarjati;
   • Seveda vse to o Utemeljiteljih velja v primeru janšizma v nekem NOVEM smislu (ne gre za »ponavljanja zgodovine«, pozorni bodite na te nemišljenjske jezikovne igre) v »naših okoljih« ter v pomenih ponotranjenja ideologema – in jezikovnih iger – o »Founding Fathers«;
     • To so tisti načini rekanja, ki so tukaj bili tuje ter reči post-protestantske provenience (nemara tudi masonskih umevanj, če dovolite), kot je to tudi širše – v primeru janšizma in tuđmanizma (a to se zna spreminjati v prihodnje) – PRESEŽNA navezanost pojavov na ZDA…, vsaj na NATO (v smislu, da smo dislocirani v POST-KOLONIALNIH NE-položajih, o čemer nekoliko več pozneje);
   • Še bolj pa – in tega nikoli ne bi kazalo spregledovati! –gre pri tem o janšizmu tudi za navezanost na NATO, NADVSE PA NA NEOŠPARTANSKE ZADEVE HIPER MILITARIZACIJE TER POST-TOTALITARNEGA MILITARIZMA NA RAVNI MIND-SETA: nista Janša in Tuđman slučajno vojaška moža, uniformiranca…(No.1)…, ni slučajno v igri v Tuđmaniji bil ANONIMUS Gojko Šušak in še tega tajnodružbnega je tukaj o čemer ni moč spregovoriti!;
8. Ponovimo pred nadaljevanjem, da bi ne bilo nesporazumov na tej ravni: ne generalizirati torej poceni in kar tako v smereh fašizma ali nacionalsocializma…, a tudi stalinizma ne in še marsičesa, kar je »uporabno« v smislu morebitnih »zasilnih primerjav« ter GENERALIZACIJ na ravni primerjalnega govorjenja ali pa argumentiranj per negationem…;
   • Janšizem – to je bistveno neštetokrat poudariti – NI izpeljiv iz nikakršne takšne ŽE POZNANE občosti iz minulih časov;
     • Janšizem je fenomen NOVE dobe celo v smislu onega »END-GAME« (več o tem na koncu);
     • Janšizem kot tudi ni podredljiv pod neko izmed MINULIH občosti, s katerimi bojda »znamo ravnati«… (in bi ga bilo moč razumeti s pomočjo prijemov subsumije);
   • Razumeti janšizem (in podobno post-moderne pojave iz podobnega gnezda, ki so ELEMENTARNE NOVOSTI DRUGAČNEGA NAČINA ŽIVOTARJENJA V POGOJIH IZPELJANE NEOKONZERVATIVNE REVOLUCIJI v »našem okolju«), pomeni predvsem ZMOČI ZNEBITI SE VSEH – VSAJ NEKDANJIH – GENERALIZACIJ IN PODOBNIH NAVLAK;
     • Razumeti janizem pomeni »vklopiti« poznavanje konkretnih zgodovin teh ali onih »okolij«, ki se kvečjemu »IŠČEJO«… v in the middle of the Nowhere dobe end-game odloženosti…;
9. To o ISKANJU & NAJDEVANJU je bistvena opredelitev pri razumevanju janšizma nadvse v smislu ISKANJA/NAJDEVANJA sredi post-moderne, post-kolonialne (tudi post-politične) dobe dobesednega IN MNOŽIČNEGA HIRANJA IN IZGUBLJENOSTI, DEZORIENTACIJE VSAJ…, s katero imamo opravka tukaj in zdaj v smislu »odhajajoče« dominance Zahoda;
   • Janšizem je v tem oziru predvsem »ŠTORIJA« O (SAMO)IZGUBLJENOSTI ZAHODA, o nekakšnem NEUSPEŠNEM »BRCANJU V TEMO« IZGUBLJENIH SREDI NEPREGLEDNIH MOČVIRIJ NE-ČASOV IN NE-DOGODKOV, kot so to ti DEZORIENTACIJSKI (medijski, post-Resnica, MindKontrol…), v katerih smo se znašli po zlomu LIBERALNEGA REDA/KONSENZA… IN TOREJ HIRANJA ZDA IN NATO, »NAŠIH DOMNEVNIH DOMOVANJ IN ZAŠČITNIKOV«…, ZAHODA V CELOTI…;
     • Zelo in medias stres rečeno in hkrati po diagonali: niso se z začetkom v devetdesetih prejšnjega stoletja »zrušili« samo komunizmi, socializmi, Sovjetske zveze…, Jugoslavije, Češkoslovaške… in kaj je še teh bernaysovskih molitvic, v katerih smo zajeti zavoljo akademske in medijske zajetosti v viharje HRKATNEGA HIRANJA ZAHODNEGA LIBERALNEGA REDA…, pač pa to velja tudi za RUŠENJE IN HIRANJE TUDI ONIH DRUGIH/PRVIH, ZAHODNIH, POST-KAPITALISTIČNIH…, ČEMUR SMO PRIČE TUKAJ IN ZDAJ IN ČEMUR BAJE »NE ZMOREMO VERJETI«…;
   • Janšizem je, kratko malo, POSEBNOST in je POJAV/GIBANJE POSEBNE – NE PA GENERALNE! – VRSTE IN PROVENIENCE, KI JE HKRATI POST-POLITIČNI POSKUS ISKANJA NOVIH ORIENTACIJ V DOBI HIRANJA IN SPLOŠNE IZGUBLJENOSTI ZAHODA TER TOREJ SPLOŠNE DEZORIENTACIJE…, KI JE OBENEM DEZORIENTACIJA/IZGUBLJENOST ZLOVENSTVA;
   • Nam se zdi, da je prav to slednje – torej SPLOŠNA DEZORIENTACIJA, ki KOT REALIJA tako neusmiljeno klesti in straši po današnjem hirajočem Zahodu – tisto, kar je kot »splošnost« moč imeti za »generalijo«, iz katere bi lahko bil »janšizem« in pod katero bi se ga dalo podrediti…;
10. Janšizem je, dalje, POSKUS »nekdanjih« VZHODNJAKOV-ČUDEŽNO-PRELEVLJENIH-V-ZAHODNJAKE (to je bistveno) ZNAJTI SE NA ZAHODU, KJER PA SO – TO ZAČENJAJO DOMNEVATI – ODVRŽENI NA SMETIŠČE ZGODOVINE IN ODVEČNOSTI, HKRATI PA SE JIM BLODNO DOZDEVA, DA SO »DOKONČNO PRIŠLI V RAJ« IN TOREJ NAŠLI ODREŠITEV (v številnih dimenzijah janšizem sega po post-religioznem ter kot rečeno tudi okultnem… in je zato občasno blizu celo newagejevstvem, kar ga druži z levoliberalnim…);
    • V teh ozirih je moč reči, da je janšizem v veliki meri HISTERIČEN, SHIZOFREN POJAV, KI BI V NEJASNI, MOTNI DOBI HIRANJA »VSEH VREDNOT« NA SILO (KAR JE SICER NEMOGOČE!) RAD POSTAVIL – KONZERVATIVEN JE POJAV IN DEDIČ NEOKONZERVATIVNE, MANAGERSKE REVOLUCIJE OSEMDESETIH! – NEKE NOVE TER NADVSE OHRANIL ŠTEVILNE STARE VREDNOTE…;
      • Te pa so bodisi »pošle« ali pa so – ravno z neokonzervativno managersko revolucijo – dobesedno SPODNEŠENE, in sicer tudi v tem smislu, da nimajo več nobene opore v danem načinu post-modernega životarjenja;
    • Dalo bi se še naštevati in vpeljevati dodatne elemente opredeljevanja pojma (distinkcije tudi), a s temi že sedaj številnimi (nemara za marsikoga preštevilnimi in morebiti nemara motečimi) kontra-generalizirajočimi stavki, nikakor ne želimo – sploh pa ne po nemarnem – poudarjati, da ne obstajajo »podobnosti« med fašizmom in janšizmom, med nacionalsocializmom in janšizmom…;
11. Naš temeljni poudarek je bolj v tem, da vse tovrstno v zvezi s »podobnostmi« (morebitnimi, dejanskimi…) velja BISTVENO MANJ, kot pa to velja za »PODOBNOSTI« MED JANŠIZMOM IN ZLOVENSTVOM, ki pa je vendarle nekakšen »ABSOLUTNI EPICENTER« RAZUMEVANJA FENOMENA JANŠIZEM, ki vam ga ponujamo v premislek;
    • Ali s patosom hegelijanskega – na neozlovenskem običajenem – tipa: janšizem je absolutna (tudi zadnja?) resnica zlovenstva;
12. JANŠIZEM JE EPICENTER (NEO)ZLOVENSTVA, JE FUNDAMENTALNO NEOZLOVENSTVO…, JE DRUGO IME ZA DANAŠNJE ZLOVENSTVO, JE SAM »DUH ČASA«, KI NAM JE TUKAJŠNJIM NARAVNOST VSILJEN V ŽIVOTARJENJE… (malo več o tem v sklepu);
13. »Za nas« (Jadralce) zgoraj skicirano pomeni tudi to, da je izstopiti iz iskanj »logik podobnosti« (iskati podobnosti, posploševati…, to je božja mast, ki je ugonobila družboslovje in družboslovce in to bo še manj usmiljeno počela še v desetletjih dobe GNITJA IN SMRDENJA OSTANKOV DRUŽBOLJUBLJENJA IN DRUŽBOSLOVJA!) in napotiti  se v smereh KONTKRETNEGA, POSEBNEGA, INDUKTIVNEGA mišljenja…, kar je dejanska naloga političnega, časovnega mišljenja nasploh, tega, ki bi rado razumelo pojave, kot so janšizem in podobne, pa še posebej;
    • Razumeti janšizem pomeni razumeti  torej predvsem to, kar na Jadru imenujemo NEO-SLOVENSTVO ali – z okrajšavo – ZLOVENSTVO (podobno velja za tuđmanizem, miloševićizem…, orbanizem…) in torej DOBO ZADNJIH DOBRIH TRIDESET LET v vseh njenih NOTRANJIH KONTRADIKCIJAH IN NEMOŽNOSTIH (s katerimi se sicer podrobneje ubadamo na Jadru);
    • Ta doba je (časovno gledano) in Slovenija (prostorsko gledano) to, kar je »mati« janšizma, janšizem pa je poskus – ne za vse spodleteli! – NEMOGOČIH ODGOVOROV NA NOTRANJA NASPROTJA IN KONFLIKTE, V KATERE SE JE TA DOBA IN TO OKOLJE S SVOJIMI GENERACIJAMI ZAPLETLO V TRENUTKU »IZGUBLJENIH ILUZIJ«;
      • To o »izgubljenih iluzijah« je bistvena dimenzija za določitev janšizma, ki terja vsaj krajšo opredelitev ter primerjavo;
    • Osemdeseta leta XX. st – janšizem je takrat bil še neeksistenten in tudi nepredstavljiv (pa naj se še tako zdi, da je »že takrat bil« tistim, ki »vse pojave« vidijo na loku »od Adama in Eve dalje«…) – so bila leta NEVERJETNEGA UPANJA TER DOBESEDNEGA »VZLETA NA NEBO« (REALNOST IN MITOLOGIJA, MITOMANIJA »OSAMOSVOJITVE«…, kar je usodnega pomena za razumevanje janšizma ter tudi samo-ugonabljanja tukajšnjega okolja/populacije v smislu odloženosti v novih mitomanskih predstavah o sebstvu…);
    • V razliki do osemdesetih, so poznejša LETA JANŠIZMA V RESNICI LETA LE DELNO IZPOLNJENIH, NADVSE PA IZGUBLJENIH ILUZIJ IN ŽELJA…;
    • HKRATI IN POLEG TEGA PA SO TO TUDI LETA VSAJ ŠE KONSTITUTIVNE NEZMOŽNOSTI SPREJETJA REALIJ ZA TAKŠNE KOT SO IN KAR SO TER TOREJ NEMOŽNOST SPREJETI NA SEBE KONSEKVENCE LASTNIH ODLOČITEV IZ OSEMDESETIH (odgovornost!), IN SICER Z VSEMI POSLEDICAMI VRED (če smo nekoliko bolj »abstraktni«); 
14. Janšizem je – poleg nakazanega o »jugoslovanstvu« – še kako in nadvse zadeva neoslovenstva (tudi post-slovenstva, kar bi  kazalo posebej razdelati), še najbolj zadeva ob ZAVRNITVE nekdanjega »komunizma« (samoupravljanja, socializma…) ter še marsičesa v zvezi z prejšnjim redom (anciene regime), ki se je izpel po letu 1989-1991;To še posebej velja v smislu vojn, ki so temu sledile na področju rajnke SFRJ, kar – za nas! – pomeni, da je janšizem ŠE KAKO ZADEVA VOJNE/OBOROŽITVE, VOJAŠKEGA/OROŽJA…, MILITARISTIČNEGA… IN POLICIJSKEGA…, NASILNEGA… (tudi švercanja, preprodajanja orožja, zaslužkarstva iz tega naslova…);
    • Janšizem je – poleg nakazanega o »jugoslovanstvu« – še kako in nadvse zadeva neoslovenstva (tudi post-slovenstva, kar bi  kazalo posebej razdelati), še najbolj zadeva ob ZAVRNITVE nekdanjega »komunizma« (samoupravljanja, socializma…) ter še marsičesa v zvezi z prejšnjim redom (anciene regime), ki se je izpel po letu 1989-1991;
      • To še posebej velja v smislu vojn, ki so temu sledile na področju rajnke SFRJ, kar – za nas! – pomeni, da je janšizem ŠE KAKO ZADEVA VOJNE/OBOROŽITVE, VOJAŠKEGA/OROŽJA…, MILITARISTIČNEGA… IN POLICIJSKEGA…, NASILNEGA… (tudi švercanja, preprodajanja orožja, zaslužkarstva iz tega naslova…);
15. V zvezi s tem je moč zapisati tudi nekaj razmeroma splošnega, in sicer: razumevanje janšizma NE predpostavlja samo natančnega poznavanja NEGACIJE prejšnjega »partizanskega« reda (torej neke konkretnosti, celo »CELE ZGODOVINE«, ki smo jo zgoraj omenili v smislu Jugoslavije, jugoslovanstva…) in socializma, pač pa nadvse LOGIKE NEGACIJE SAME in torej nečesa logično v sebi razmeroma konsistentnega (let alone nevarnega);
    • Bistveno je dojeti, da je janšizem konsistenten pojav, ki prihaja iz smeri NEGACIJE;
16. Janšizem JE – le za spoznanje paradoksalno rečeno – NEGACIJA, KI ŽRE TUDI SEBE SAMO NADVSE ZAVOLJO OMENJENE KONSISTENCE IN ALI JE V ŠTEVILNIH DIMENZIJAH PERMANENTNI, SEBE POŽIRAJOČI, CONTRADICTIO IN ADIECTO;
    • Veljalo bi torej skrajno pozorno (kot s tempirano, časovno bombo, v približku) ravnati s tem, kajti janšizem NI kar tako »izginjajoči pojav«, ravno nasprotna bi utegnila biti »resnica« janšizma!
    • Janšizem je – v resnici, ki se nam zdi pomembna, da jo izpostavimo – PERSISTIRAJOČI contradictio in adiecto;
      • Prav v tem persistiranju je vsebovana njegova najbolj daljnosežna »značilnost« in hkrati NEVARNA, SAMO-RUŠILNA lastnost, ki  se pri rušenju drugih PER DEFINITION NE ZMORE USTAVITI;
      • Ne zmore se ustaviti niti v smislu RUŠENJA SEBE SAMEGA ter tistega, na čemer in pri čemer PARAZITIRA (ker premore še kako ta »parazitski značaj« nekega »telesa« na in pri katerem parazitira…, v tem  primeru vsa Slovenija in vsi slovenski podložniki);
17. Rečeno v obliki jadralske formule ter le delno enigmatično: janšizem je dejansko SILA, torej force, forza…, NE PA MOČ, power, potentia; janšizem je IZRAZ NEMOČI in/ali ono, kar Arendt imenuje powerlessness in thoughtlessnes hkrati;
    • Če je torej vendarle moč (in potrebno) govoriti o nečem generalnem/občem v zvezi z  janšizmom (in je to potrebno izpostaviti vsaj v obliki splošnega, zaenkrat nejasnega stavka), potem je to tisto NEGATIVNO na njem in/ali to je njegovo negativno učinkovanje…, ki se razširja ad infinituum – TUDI v smeri SEBE SAMEGA;
      • Ta ad infinituum oznaka – to v neizmernost (gr. apeiron) se razširjajočega – JE TEMELJNA (ne samo bistvena) lastnost nujna za RAZUMEVANJE janšizma v smislu, da sta to NEIZMERNO IN ONO SILNO njegov konstituens (od tukaj potencialna nasilnost in še marsikaj… skrajno nevarnega);
      • Ta »ad infinitum je torej lahko le na način APRIORIJE janšizma, ki so-ustvarja samo njegovo notranjost: njegovo Poslanstvo, Misijo, & Vizijo…, vso morebitno še ne videno samouničevalno dinamiko…, ki se utegne pripetiti (vsaj v smislu gnitja, ki pa je že vidno in oprijemljivo);
    • In še: janšizem je (hkrati!) negativen in tudi nadvse MANAGERSKI, torej KONZERVATIVNI projekt;
      • Janšizem je SESTAVNI DEL še nepremišljene in »nevidne«, VELIKE NEOKONZERVATIVNE REVOLUCIJE S  PREHODA V DEVETDESETA, ki ji levičarji odločno zavajajoče in napak – camera obscura!!! – rečejo, da je »neoliberalna«) in ki ima jasne lastnosti graditve »najboljše možne preteklosti/prihodnosti«
    • Janšizem je v tej dimenziji venomer tudi nujno IMAGINARIJ (zato potrebuje medije, TV še posebej…!)  neke domnevno najboljše (zanj, jasno, Edine) MANAGERSKE, TEHNO-TEHNIČNE-UTOPIČNE prihodnosti (janšisti so ne le konzervativni in tradicionalni, so TEHNO-FREAKS na Bernaysevem speedu!), ki je možna izključno NA TEMELJIH REDEFINIRANE (že omenjeni REVIZIONIZEM) PRETEKLOSTI:
      • Zato imate po TV pogosta »Pričevanja«, ki jih krmili vrhunski svečenik janšizma Ddr.  Nožina…, zato je nujno potrebna NOVA TV-24…, zato povezava in navezava na orbanizem, a tudi miloševićizem (manj vidno tudi na tuđmanizem v smislu HDZjevstva…); 
18. Eden večjih problemov pri razumevanju janšizma izhaja od tod, da je – sedaj omenjeno »negativno« bomo skušali oblikovati »pozitivno« – REVOLUCIONAREN in ne samo utopičen (tudi to – ne samo to! – ga druži z »levimi« različnih smeri)!;
    • Nam se zdi, da je prav revolucionarnost njegova najbolj pomembna »lastnost« in »presežni« element (do katerega smo se hoteli prebiti v tem zapisu), ki pa je – zavoljo domnevne možnosti monopoliziranja »revolucionarnosti s strani levice, ki po nemarnem blebeta votle stavke o janšizmu – v številnih ozirih »nevidna«, zamolčana…;
    • V resnici se janšistična REVOLUCIONARNOST preklaplja/prekriva s številnimi tovrstnimi revolucionarnimi gibanji (levimi, liberalnimi…), katerih GLOBALNO-SESTAVNI DEL TUDI JE;
19. Toda to o »revolucionarnosti« janšizma ne pomeni nekaj občega, pač pa konkretnega v tem oziru, da gre pri tem za POZNA DRUŽBENA revolucionarna gibanja, ki sledijo – časovno in sicer – gibanjem (nova družbena gibanja, NDG) iz osemdesetih;
    • To so tista gibanja, ki so svoj čas stavila na »civilno družbo« in/ali se ujela v imaginarije in jezikovne igre neokonzervativizma ZDAjevskega tipa… (John Keane et co…, tudi tukajšnji »teoretiki«, ki so se vkrcali na ladjo norcev iz katere se še danes ne morejo izkrcati);
    • Razumeti janšizem zato OBVEZNO pomeni hkrati tudi zmoči razumeti – vsaj do neke mere – tudi ta gibanja iz osemdesetih, iz katerih še kako janšizem »prihaja« na način »nepriznanega otroka« ali dejanskega pankrta, ki ga nihče ne pripozna in tudi ne sprejme za svojega;
      • Janša je bil udeleženec spopadov osemdesetih,  čeravno za njegove sledilce to NE VELJA, saj so prišli na sceno šele PO TEM, ko se je Janša iz aktivista NDG in civilne družbe – s pomočjo Nove revije in RKC – PRELEVIL V OGROŽENEGA JEZUSA-OSAMOSVOJITELJA  in ko je torej odjadral naravnost v transcendentalno mitologijo (Nova revija, RKC!) neozlovenstva… (kot temu rečemo na Jadru in vam seveda ni všeč);
    • To je tisto, kar danes nedvomno učinkuje kot POST-RELIGIJA ZLOVENSTVA (to je janšizem), v kateri je osrednje mesto rezervirano za mesijansko podobo Janeza Janše Samega;
20. Redukcija – to je tisto, kar počno tudi druga pozno revolucionarna družbena gibanja (predvsem levičarska, liberalna…, tu se začno prekrivati v smislu hkratnega izginjanja »delavskih gibanj« in vdora nečesa takega kot so »pozno meščanska«, »fancy gibanja« fakerjev, revolucionarnih šminkerjev), ki s tem blokirajo možnost razumevanja tega NOVEGA POJAVA – janšizma na nekaj »že videnega«, v smislu tridesetih in štiridesetih (od tukaj fašizem, nacizem…) ter odmišljanje tistega zgodenega in nepremišljenega iz osemdesetih, sodi med temelje zmešnjave, v katerih je zabredlo celokupno današnje liberalno & levo antipolitično quasi, FAKE mišljenje (thoughtlesness);
    • Med probleme tega razumevanja sodi tudi razumevanje pozne DUŽBENE revolucionarnosti ,kar pomeni IZČRPANE NE-VEČ-REVOLUCIONARNOSTI, ki se je vase zleknila in je le še »lasten simulaker«, šminkeraj (na Jadru pogostokrat to opredeljujemo simbolično kot prehod od aktivistične »Mladine« v zaslužkarsko-managersko »Starino«…);
    • Tako kot za današnja leva gibanja, ki so le še fake-gibanja šminkeraja (to je zabetoniral ManjšeZlo Biden, a o tem tukaj ne moremo preudarjati), velja tudi – čeravno nekoliko manj – za desna gibanja, med njimi tudi za janšizem (kajti v tem smislu janšizem je nedvomno »desno gibanje«);
21. Kar se Zlovenije in Zlovenstva tiče (in točno to mora postati epicenter analitike za razumevanje janšizma in ne obratno, kot smo zadosti močno poudarili v tem zapisu!) v smislu splošnih pogojev in mesta dogajanja, je moč reči nekaj takega kot je tole (v smislu BISTVENE samo-blokade in hiranja, NOTRANJE KONFLIKTNOSTI): tako kot leva post-revolucionarnost ne zmore postoriti ničesar več zavoljo UJETOSTI V SVOJIH NOTRANJIH SAMOBLOKADAH IN SPOPADIH, pa desna (in jašizem sodi zagotovo med te) ne zmore tega zavoljo blokade, ki jo v igro ne prinaša samo leva samo-blokiranost, marveč tudi NOTRANJA NASPROTJA JANŠIZMA SAMEGA (o katerih smo – upamo – nekaj malega zgoraj vendarle zapisali);
22. Kljub temu pa – drugače ni moč resno analizirati obstoječega – za janšizem velja, da je kvečjemu ZGOLJ del neke ŠIRŠE štorije (neo)zlovenstva in NIKAKOR NE »celota« ali »cela  REZULTANTA« oz. SPLOŠNA SAMOBLOKIRANOST, ujetost obstoječega;
    • Janšizem v tem oziru kaže motriti torej kot DEL zlovenske samo-blokiranosti in prikupne SAMOobsojenosti na gnitje, a TUDI kot njeno SKUPNO ime v smislu tistega, V ČEMER se je ujelo »neko okolje v nekem času«, če naj za enkrat rečemo na način brez vonja in barve;
    • Skušajmo pojasniti zgolj nejasno nakazano iz prejšnjega paragrafa: reči, da je zlovenska samo-blokiranost »rezultat janšizma« v smislu zgolj-Janše, bi pomenilo nekaj elementarno BEBAVEGA,
    • To bi pomenilo ne razumeti SPLOŠNE, GLOBJE IN ŠIRŠE HKRATI zlovenske ujetost in blokiranosti v post-totalitarno tehno dobo, v kateri tehnično (levo, liberalno…) neumje še kako naddoloča (vključno s »statističnostjo« ter izkazano na vsakokratnih volitvah) splošna dogajanja;
    • Ali še drugače: NI večinska zlovenska populacija – tudi tako je moč temu reči vsaj za silo – kar tako janšistična, pač pa je tisto, kar blokira – vse tja do SAMOBLOKADE – zlovenstvo tisto, kar hkrati skuša blokirati janšizem in se znotraj tega ter pri tem skorajda edinem še preostale opravilu, povsem IZGUBI, naravnost POTROŠI…, konzumira;
23. V tem smislu je janšizem nemara toliko potentnejši, koliko potentnejšji je pa moč celo eksaktno izmeriti s tem, da na sebe veže dvakrat do trikrat več drugih, ki s svojo samoparaliziranostjo kvečjemu dosegajo nekaj takega, kot je balans janšizma in anti-janšizma;
    • Točno v tem še ne povsem jasno razumljenem fenomenu MEDSEBOJNEGA IZČRPAVANJA (levih in desnih, janšističnih in anti-janšističnih…, Janševikov in Kučanovih…, to je tisto, kar  traja desetletja), je nekje locirano ono pregovorno »bistvo dogajanja«, ki ga je moč in potrebno končno tudi BISTVENO DRUGAČE razumeti;
      • NITI SLUČAJNO NI JANŠIZEM samo tisto, kar »počne Janša« (in njegovi »Janševiki«), pač pa je JANŠIZMU – če ga hočemo resno zajeti v mislih (diagnosticirati) – NUJNO KAŽE PRIŠTETI TUDI VSE TISTO,  KAR »V KOBAJAGI KONTRI« IN TOREJ ANTI-JANŠIZMU, LAHKO LE ŠE ŽIVOTARI OD TEGA, DA HOČE »USTAVITI JANŠIZEM«;
      • Kratko malo, to je tisto – in takšna je v resnici tukajšnja »celota« -, KAR V ANTI-JANŠIZMU IZNAJDE SVOJ ZADNJI RAZLOG/VZROK BIVANJA (raison d’etre);
    • PERMANENTNO »ustavljanje janšizma« (strah pred fašizmom, trumpizmom, o  čemer smo že pisali… na Jadru in kar po novem temelji na anti-trumpizmu, ki je NOV fenomen iz kuhinje »liberalnega fundamentalizma« iz Obama-Biden delavnice), je tisto, kar PARALIZIRA CELOTO OBOSTOJEČEGA – PREDVSEM POLITIČNO – V SMISLU GENERACIJ IN GENERACIJ ŽE ZADNJIH DOBRIH TRIDESET LET…;
    • Nikakor to NI nekaj, kar da se je inštaliralo šele zadnja leta in tudi NE gre za nekaj, kar je zvedljivo na Janšo in njegove;
    • Nasprotno gre za neizmerno ŠIRŠI, NARAVNOST ZA VSEOBSEŽNI, DRUŽBENI PROBLEM ZLOVENSTVA »KOT TAKEGA« IN V CELOTI;
    • Gre za nekaj, kar je – vsaj tako se nam zdi – moč dokaj preprosto pojasniti s pomočjo neke analogije, čeravno s  tem (in z njo) ne kaže po nemarnem pretiravati, in sicer takole: tisto, kar je za Zahod v dobi Hladne vojne bil »Komunizem« (antikomunizem) – v smislu izgovora za VSE – je tudi tukaj na Zlovenskem torej »janšizem« (antijanšiziem) v smislu izgovora… za VSE (ogrožajočega, nevrednega, nevarnega, negativnega…);
24. Se pravi – in zdaj odpiramo  vsaj DVOPLASTNOST fenomena janšizem, ki jo je nemara najtežje razumeti (let alone sprejeti) -, da tako kot janšizem nenehno »obtožuje« komunizem/Jugoslavijo…  in preteklost v smislu in na način »boogeymana« (CIA prijemi, Bernays…), tako sedaj »levo-liberalni« (ManjšeZlo Biden je pri tem trenutni vrh samoizgubljenosti, ki jo bo treba – prej  ali  slej – s krvjo poplačati) obtožujejo »janšizem« za napad in ogrožanje… v povezavah z vsem, kar jim je potrebno pri tem;
25. Globina in širina KONFLIKTNEGA BREZNA (neo)zlovenstva – in za to gre pri zadevi janšizma –  postane dejansko razumljiva (ne pa tudi sprejemljiva, seveda) šele v takrat, ko zajamemo v mislih tudi to, da je torej nekdanji anti-komunizem (pozicija CIA, vsega Zahoda… za časa hladne vojne…) dobesedno DOBIL SVOJE MLADE;
    • To, med drugim, pomeni tudi, da je »anti-komunizem« postal po novem prisoten – V SMISLU LOGIKE, MATRICE, S TEM NAMREČ IMAMO OPRAVKA v teh ne-položajih, ki jih skušamo misliti na novo – tudi na levici, le da »Logika« (obrnjena po isti matrici) sedaj sliši na »anti-janšizem«, ki je – vrhu vsega še – razumljen (se ima za) kot »anfi-fašizem« (kar je posebni »fetiš«, o katerem bi bilo treba nekaj več reči in česar tukaj ne moremo postoriti);
26. Vse to pa funkcionira – ti naddoločujoči konteksti so v resnici šele odločilni in praviloma neupoštevani/nevidni, brez njih pa ni moč razumeti ničesar – NA ZAHODU (to je temeljna LOKACIJA&TOPOS CELOKUPNEGA »dogajanja/hiranja in potekanja & funkcioniranja« janšizma kot pojava in gibanja) V POGOJIH HIRAJOČEGA POST-TOTALITARNEGA, POST-KLONIALNEGA GOSPOSTVA;
    • To je tisto »nevidno«, naddoločeno, kjer (v čemer) podrejene – BERI:KOLONIZIRANI ŽETONČKI, kot so Zlovenije, Tuđmanije, Servije… – enote VERJAMEJO V IN/ALI PADEJO NA »FINTO DEMOKRACIJE«;
    • To slednje je seveda TISTO nekaj –  v smislu nadrejenega horizonta –, kar bi šele bilo potrebno resnejše analitike (v smislu konteksta, ki pa se ga tukaj ne moremo lotiti) »ima« pa vsaj tri »konca«, in sicer;
      • Prvi je RELIGIZIRANJE (in torej sveto prepričanje), da »smo prav MI demokrati in demokratični« (Mi smo Mi, bi se temu dalo reči po butalsko);
      • Drugi je, bolščanje v stavke tipa, da je »demokracija ogrožena«, kar pomeni – jezikovne igre tako gredo – seveda, da je torej ogrožen »naš način življenja« in ali da smo »ogroženi Miji«…;
      • Tretji pa je ta, da je demokracijo »moč izvažati« in drugim prenesti ter jih naučiti…, oz., da je demokracija torej celo nek TEHNIČNI, PRENOSLJIVI IZDELEK, ki da ga je – kot tehnologijo!! – moč izvesti in/ali »znati« v smislu know how…;
27. V teh SKUPNIH BEBAVLJENJIH, V KATERA BOLŠČIJO TAKO LEVI KOT DESNI JANŠISTI – če je temu tako moč (nam pa se zdi, da ja) reči – se demokracija pojavi kot »jaz-vem« ali »forma znanja (absolutnega) zavesti (zavedanje, zagovedanje, wsewedje, demokratowedje…, nekdanja razredna zavest etc…, absolutna zavest…) v smislu NADOLOČUJOČEGA KONTESTA, ki ruši/niči vse pod seboj, kar se ji znajde na poti;
    • Sestavna dela prav te (naj)širše pozno družbene post-totalitarne štorije, sta tudi janšizmi, tuđmanizmi…, vsi po vrsti najpogosteje funkcionirajo kot »zadeve WEDNOSTI«, ZAVEDANJA, in sicer onstran elementarnega upoštevanja dejstva, da je vse to nekaj, KAR VEDO in kar da se dogaja v resnici dislocirano na dvorih majhnih, potrošnih, hirajočih, na kant spravljenih post-kolonialnih ljudstev (v tem primeru Balkanskih), ki so odložena v post-kolonialne položaje s pomočjo Mind-Knotrol in PR projektov globalnega dosega;
28. Prištejte k temu sedaj še vsaj korono in zadeve janšizma vam zagotovo postanejo vsaj za kanček lažje razumljive…
29. Poantirajmo na nenavaden način: »Pravi janšist« – če je o nečem takšnem sploh moč govoriti – ni potem takem v smislu tukaj razdelanega v resnici zgolj-Janša (in »Njegovi«); 
    • To je šele tisto, kar se začne pri Pahorju in njemu podobnim ter nadaljuje proti še bolj »levim« Našim!;
    • Šele v primeru,  da takšne »nelogične« stavke zares zmoremo zajeti v mislih, potem bomo morebiti zapopadli tudi to, kar je na janšizmu morebiti celo »usodnega« in kar BISTVENO PRESEGA samega Janšo;
    • Točno v tem PRESEGANJU je poanta tega pisanja in poskusa analitike, ki pravi DE TE FABULA NARRATUR!);
    • Zato izpostavljaom, da je zadeva janšizma nekaj  izrazito post-fašističnega…,  NE PA  FAŠISTIČNEGA (kot o tem čivkajo »levi janšisti« in česar smo se tukaj kritično skušali lotiti);
30. Post-fašizem je – morda bo tako še najlažje razumeti – zadeva, ki je NEIZMERNO BOLJ ZAHRBTNA OD FAŠIZMA (če naj zgolj omenimo to dimenzijo) in »vsebuje« v sebi nek »PRESEŽNI ELEMENT SPRENEVEDANJA«, ki ga kaže skrajno resno jemati, ker je v nekem smislu vendarle odločilen;
31. Fašisti, nacisti… (torej »historičen pojav« iz-preteklosti) se v številnih ozirih ne sprenevedajo, ne igrajo…, so direktni, morilski –  celo na ravni uniform, kazanja… – ter torej ne jahajo na »element u simulacra«…, smejuljenja, sprenevedanja…;
32. Fašisti, nacisti… vsi po vrsti, so isti predvsem v tem, da NUJNO rabijo skrajno »resnega voditelja« (pa naj je le-ta še tako »karikatura« gledan iz današnje perspektive)  –  pri  teh »naših« post- zadevah (in janšizem sodi med te, kot smo močno poudarili) pa je vendarle odločilen prav ELEMENT, SPRENEVEDANJA…, LAGANJA;
33. Odločilen je TUDI –  IN PREDVSEM – v legah LAGANJA SEBI SAMEMU…;
34. To pa je hkrati nekaj – v danem trenutku – TRANSCENDENTALNEGA IN V NEIZMERNOST SE RAZŠIRJAJOČEGA, SEGAJOČEGA TAKO ČEZ SEDANJOST KOT SAMO ČASOVNOSTI (tudi zato se nam prihodnost kaže kot grožnja…);
35. Morebiti bi bilo v zvezi s tem nujno POSEBEJ izpostaviti, da topogledno v resnici životarimo  dobo MNOŽIČNEGA SPRENEVEDANJA IN LAGANJA SEBI SAMIM, V ČEMER IN PRI ČEMER SEVEDA IZJEMNO UŽIVAMO…: zmoremo uživati – čez to ne bomo tokrat argumentirali (je pa tega še)  celo v tem, da se nam prihodnost kaže kot (in JE) grožnja;
36. Kratko malo, prikupno životarimo grozljivko… pri njenem začenjanju (ne pa koncu!) in se odlično počutimo;
37. Za vse ostalo pa itak že apriori imate Master. Card, kar hoče reči. »Demokracijo« ali licence to kill. Uživajtea po možnosti. Licencirano!

p.s.
 Vsako resnejše govorjenje o fenomenu janšizmu bi – poleg tukaj zgolj  skiciranega (in vsaj napovednega ter delno ekspliciranega) – moralo  upoštevati tudi nekaj »globinskega«, česar pa se ne moremo resneje  lotiti ob tej priložnosti, in sicer v tem smislu, da je janšizem  PERMANENTNO IZTIRJAJOČI, PRAVZAPRAV SHIZOFRENIRAJOČI PROJEKT IN DEJAVNO  GIBANJE NA RAVNI PARTITOKRACIJE, ki skuša streči neki fundamentalni,  STRUKTURNI HISTORIČNO-HISTERIČNI zagati neozlovenstva v  post-totalitarni, torej današnji dobi tehnike.

 Skuša namreč »pomiriti« – IN HKRATI RADIKALIZIRATI – NEPOMIRLJIVO,  uskladiti neuskladljivo… Skuša »skupaj pripeljati« eksplicitni  ROMANTIZEM XIX. st. (v smislu nacionalnih programov…, v katerega je  Zlovenijo zaklenila/odložila Nova revija, ključ pa vrgla v zlato  »Blejsko jezero«, ki ga čuvajo posvečeni svečeniki) z brutalnostjo  post-totalitarne, TEHNIČNE DOBE UMETNE INTELIGENCE…; skuša  »sintetizirati« – zastonj – sanje dedkov in pradedkov v smislu  NARODNJAŠTVA ter državnosti v dobi globalizacije in fancy gadgetov, ki  jih še sami pristno zagovarjajo… in so se celo vkrcali na ladjo umetne  inteligence…

 Daljše vztrajanje v tem histeričnem VISOKO TEHNIČNEM NEpoložaju,  kajti janšizem je VSE PREJ KOT UDOBEN HISTERIČEN NE-POLOŽAJ, bi znalo –  po naše je to že vidno in oprijemljivo vsaj na ravni današnje  partitokracijske »samoblokade« – resno (v smislu shizofrenije) načeti  samo še načeloma »zdravega duha zlovenstva«…

 V nekem smislu se nam zdi, da se je z janšizmom na Zlovenskem  pripetilo tole »nerodno«: naprej več ni moč (nenehno zagovarjanje  Progresa…), ne da bi se uničilo/opustilo ono nazaj…, nazaj pa se per  definitionem (sploh) ni moč vrniti… Edini »izhod« v tej in takšni  NEMOŽNINI tako postane ždenje v neusmiljeni, HIRAJOČI sedanjosti, v  kateri pa se ni moč ne »ponovno roditi« in še manj umreti. Obsojenost na  ZGOLJ-TRAJANJE(-JANŠIZMA) tako postane nekakšna »kazen«, ki jo  judovsko-krščansko religiozni (tokrat oropani za smrt) več ne morejo  razumeti niti slučajno…, oni tehnično potunkani pa si niti tako  zastavljene dileme ne zmorejo racionalno inštalirati…

 Vremena se – po naše – z janšizmom NE MOREJO zjasniti, moči za to, da  bi se ga znebili pa od nikoder: niti na obzorju. Preostala je le še na  sebe, vase se usmerjajoča. Sila.

 No, to je tisto, kar smo hoteli tokrat povedati v smislu poskusa  opisovanja srednjeročnega in dolgoročnega načina životarjenja na sončni  strani. Alp.

 Bog naj blagoslovi Zlovenijo, kajti boginje in bogovi tega zagotovo ne bodejo postorili.