Zmoči brati SKUPAJ Hirošimo, Nagasaki & JFK RITUALNI umor

(O terorizmu post-modernega na njegovih zgodnjih, ZDAjevskih, še ne premišljenih začetkih)

Seveda vem, da se vam zgodnji naslov zdi »čuden«, še bolj pa je nesprejemljiv. Kako so namreč ZDA lahko teroristične (še posebej v smislu začenjanja terorizma, ki je danes – v dobi War on Terror torej – postal zamolčana podlaga, na kateri se molče »gibljemo« v Nikamor), če pa so ravno ZDA (čas Busha jr.) bile objavile celo ono »War on terror«? Ali pa – ker se nemara cenite ter verjetno padete na ta tip »argumenta« pristno Našega MindKontroliranega Boxa – kako so lahko ZDA teroristične, ko pa so Muslimani per definitionem teroristični and teroristi…, ko pa… Naprej lahko sami dodajte, saj vam je na voljo cela banda hiper lahkotno sproduciranih »dokazov« in vodilnih jezikovnih iger, ki jim zgolj morate slediti… Denimo tako, da pozorno berete/poslušate Vlasto Jeseničnik, onega Našega dopisnika iz Washingtona ali pa vsem nam lujbo dopisnico Carmen etc…, če naj omenim zgolj »novinarje«, se pravi tukajšnje dežurne plačance, PRovce ter propagandiste…

In še eno odvečno opozorilo preden začnem: to, kar sledi bi kazalo brati tudi kot možno »navodilo« pri mišljenju, razumevanju ter razsojanju o »hladnovojni«, »povojni« (beri:PERMANENTNOVOJNI!) zgodovini Zahoda… Gre za nekaj, kar je po konsekvencah zastavitve – in v nasprotju z dolžino – širšega in globljega, pravzaprav urejevalnega pomena ter se nanaša na »Naše« – seveda ti Naši,NISO MOJI…, saj točno za to distanco pri tem gre! –  načine »sklepanja«, ki so nam postali »domači«, Moji, ponotranjeni…

Tekst skuša predvsem izhodiščno nameriti na nekatere možnosti DRUGAČNIH branj in interpretiranj širših dogajanj, vse ostalo pa boste morali sami postoriti – tudi na ravni lastnega mišljenja … Tisto, kar je meni bistveno pri tukajšnji zadevi je to, da to »Vaše« mišljenje nekako RAZ-mrtvinčim, ker je umrtvinčeno s pomočjo Akademije, medijev množičnega poneumljanja ter podobnih sredstev, pripomočkov ter tehnik post-totalitarnega gospostva…

V zvezi s tem za mene šteje samo eno: da to »Vaše« mišljenje nekako »spravim v tek«, da  poženem misel v-delovanje, kar pomeni v-mišljenje… samo…, se pravi v tisto IZVEN pesar trenutno ždite, s tem pa omogočim izstopanje iz onega the middle of nowhere of the MindKontrol… S tem in brez tega v-mišljenje namreč ono »homo sapiens« postane kvečjemu nekakšna tehnična naprava za samo-lišpanje und torej presežno narcisiziranje (kar je pa tudi ena izmed možnih definicij današnjega družbenega bitja, seve).

Kakor koli že – zadeva, s katero imamo opravka v naših dneh je – kot sem velikokrat zapisal – epohalno se spreminjajoča ter obenem skrajno zagatna! Posebej izstopajoče butne na dan ob različnih obletnicah, kot je to denimo tista vračajoča se o Hirošimi in Nagasakiju…, ki se je tokrat lotevam

Zadeva postaja celo zajebana nadvse pa v smislu, da se ob takšnih obletnicah ono o Hirošimi in Nagasakiju začne obračati v nekam čudnem in tujem, nenavadnem kontekstu DVOMOV V TAKRATNO SAMOUMEVNO&NEVPRAŠLJIVO SVOBODARSKO PODJETJE NAŠIH…

Ko pa takšne reči začno objavljati celo navadni ino množični mediji v čedalje številčnejših odmerkih ano nakladah…, potem to postane še posebej… zaskrbljujoče. Potem je to – tako nekako se meni zdi (in tudi v tem je razlog za tokratno pisanje) – skorajda gotov znak tega, da je v igro prišel sam konec neke doslej nedotakljive, torej veljavno-zaukazane slike sveta…, da sila (njene institucije, tehnike…), ki sicer proizvaja, vsiljuje ter krmili takšne jezikovne igre in videnj – s tem zapoveduje določene tipe mišljenja in oblikuje Naš Box – nekako hira.

Ko začno torej padati Naša pravila jezikovnih iger (Hirošima et Nagasaki sta točno to, kajti svet Hirošime in Nagasakija je v resnici NE-SVET GLOBALNE DRUŽBE NAŠOSTI pa naj o njem še tako govoričimo češ da je »svet«), potem je to znak za alarm… Znak je za alarm še posebej za tiste, ki parazitirajo na takšni (medijski) sliki sveta, ki gospodujejo z njeno pomočjo… ter torej dobesedno od nje životarijo svoja »visoko kulturna in demokratična življenja«… in ki – posledično – začenjajo vidno gniti in smrdeti…

Rad bi poudaril, da s tem – čeravno to ni ravno vsem razvidno, kaj šele da bi kaj takega bilo večini sprejemljivo – nastaja potem takem nekaj povsem drugega, in sicer ravno na POGORIŠČU tovrstnega odmirajočega diskurza, in sicer toliko da več ne more mrtvinčiti drugih in drugačnih, ki s tem začenjajo učinkovati po svoje ter stopati v prvi plan.

Ali drugače in nekoliko bolj direktno: iz obstoječih alkoholiščin samozapitosti z onim of Freedom und Democracy tako – najprej na marginalijah, potem čedalje bolj po neštetih epicentrih – nastajajo okoliščine, v katerih velja veliki Ciao neštetim Trumanom, Eisenhowerjem…, vse takšne in podobne »Vertikale« neke hirajoče dobe v resnici začno propadati v Nikamor. Če pa se pri tem ozremo zgolj na ZDA (in meni tudi tokrat gre samo za to), potem zlahka vidimo tudi to, da se s tem odpira – to je konsekvenca, ki se ji gotovo bližamo (šele po njej pa bo možen tudi premislek takšnih Dogodkov kot je bil 11. septembra, obratno verjetno ne bo šlo) – se celo ponovno (ali prvič zares) odpre sam JFK umor, in sicer kot mejna, IREVERZIBILNA točka celokupne ZDAjevske (s tem Zahodne v Naši dobi) slike NE-VEČ-SVETA, ki vidno gnije pred našimi očmi.

Hočem reči, da pri tem vsako letno vračajočem se o Hirošimi in Nagasakiju NE GRE ZA NIČ BENIGNEGA, nepomembnega (kot se to včasih zazdi pri teh ali  onih komemoracijah), pač pa za zevanje “Mesta” Resnice resnic post-modernih ZDA (& na njih temelječega Zahoda), tudi v smislu nečesa takega kot je to mesto Resnice današnjih post-resnic, in sicer tako da jih na nek način ti tipi komemoriranj nehote »razkrivajo« ter spravljajo »semstran«,  v razumevanje…

Ali  še na drugačen način rečeno: točno tu nekje na PRESEČIŠČU HIROŠIME, NAGASAKIJA IN UMORA JFK-ja je po moje DISLOCIRAN – pa naj ga je še tako težko zajeti v mislih, ker njegovo razumevanje že predpostavlja izstop iz Matrice Zahodne Našosti –  začetek post-modernosti v ožjem pomenu besede… Le-tega pa – kar se tudi ZDA tiče – bi kazalo zmoči misliti v dveh »organizacijskih« (tudi za naše mišljenje!) korakih, ki se v resnici nanašata na terorizem, čeravno se zdi, da je to o terorizmu nekaj ločenega, nekaj »povsem drugega« in ali takega, kar nima nič skupnega ne s Hirošimo in Nagasakijem ter še manj z umorom JFK-ja… Češ da teroristično dejanje postorijo nadvse in samo Drugi & Drugačni.

A temu je tako IZKLJUČNO dokler se neustrašno gibljemo ZNOTRAJ ZAHODNE MATRICE, njena opustitev (izstop in Nje, torej iz Boxa) pa prinese nekaj povsem drugačnega ter po svoje celo »razsvetljujočega«…, pojasnjujočega.  Da bi morebiti začeli opravljati tovrstno opustitev, kaže vsaj skušati »obrniti« optiko, in sicer nekako takole: 

1. V primeru JFK-ja – to je tisti bistveni element, ki je prisoten v samem dejanju, ne pa tudi v Našem mišljenju (gre za drugačno »optiko« premisleka) – šlo za eksemplaren, pravzaprav za ritualni umor Predsednika;
   • Razumevanje ireverzibilnega Dogodka v Dallasu (ZDA in Zahod od takrat več niso niti v približku isti, to kar danes gnije pa je točno ta Zahod, ki  je  takrat nastal) predpostavlja RESNO UPOŠTEVANJE JAVNE EKSEKUCIJE;
     • To, med drugim,  pomeni tudi to, da je šlo za antipolitični umor presežnih družboljubcev, »Gospodarji prstanov« (ki baje »še niso znani« in jih je – simptom!!! – celo Tabuizirano omenjati), ki takrat seveda ne dovolijo drugačnega, političnega delovanja, mišljenja…) ki je – tu je vsebovano ono ključno, ki je veliko več kot zgolj »formalija« – potekala v javnosti!;
   • Še več, s tem tisti, ki so to opravili (organizirali…, saj je nedvomno šlo za dokaj skrbno načrtovano iz izpeljano operacijo) na mesto načeloma možnega političnega mišljenja, delovanja… inštalirajo USODNO machiavellistično blokado ter vsilijo le še presežno družbljenje zombiziranih družbenih bitij v smislu vrtničenj in čvekanj o Freedom und Democracy), …;
     • V tem JAVNA, RITUALNA EKSEKUCIJA – na tem je poudarek – je vsebovan odločilen, a še zmeraj SPREGLEDAN, pravzaprav ZAMOLČAN ter torej POTLAČEN »element« v smislu, da je šlo za JAVNO EKSEKUCIJO PREDSEDNIKA NEKE »DRŽAVE«, ki je potekala pred očmi vseh ZDA in vsega sveta;
   • Pozor na to SIMPTOMATIČNO TOČKO POST-MODERNE, KI JE ŠE BOLJ SPREGLEDANA: podobno je bilo pred tem tudi s Hirošimo in Nagasakijem (takrat se – časovno gledano – te zadeve začno!), saj sta obe mesti bili dobesedno EKSEMPLARNO IN JAVNO  »RAZČETVERENI«, njuni koščki pa razneseni na vse strani sveta (podobno kot se je to pripetilo z glavo JFK-ja);  
     • Pri tem POSTMODERNEM si torej – med drugim – še kako kaže imeti v mislih NEKAJ RADIKALNO SREDNJEVEŠKEGA V SMISLU RAZČETVERJENJA ŽRTEV NA JAVNIH MESTIH TAKRATNIH TRGOVSKIH IN ADMINISTRATIVNO-RELIGIOZNIH SREDIŠČ;
   • Odločilna – seveda ravno tako spregledano, saj je v tem spregledu vsebovano »vse« – pri tem je TERORISTIČNOST, TERORISTIČNA »DIMENZIJA« (KI JE CENTRALNA SESTAVINA) IN JE TOČNO TO TISTO,  KAR JE BILO OBENEM TUDI ZAMOLČANO/NERAZUMLJENO PRI CELI ŠTORIJ!;
2. Usodnega pomena je v zvezi s tema Dogodkoma zajeti v mislih vsaj to, da bi  JFK-ja – ja, tako močni so bili že takrat Naši Zmagovalni tajnodružbci und globokoslužbci (po moje še bolj kot sedaj, ko se jim v resnici vse seseda, čeravno se POBUTALJENO-PRESTRAŠENIM MNOŽICAM IN OMRTVINČENIM INTELEKTUALCEM zdi obratno!) – lahko mirno fentali denimo z zastrupitvijo, z »navadnim« atentatom v recimo »nenavadnih okoliščinah«…, ali pa bi uprizorili kaj podobnega;
   • Točno za to so Naši (bili in še bolj postali) špecialisti, na kar nedvomno kažejo takratne gladko potekajoče Gladio operacije po vsem svetu, po Ojropariji še posebej);
3. Vendar pa se Naši – in to je ta point of no return, ki je bistven za razumevanje terorizma – takrat NE odločijo tako in za eden izmed takšnih prijemov;
   • Nasprotno, zadevo izpeljejo DOBESEDNO PRED kamerami (hkrati pa skušajo zakriti zgolj nekatere sledi (obdukcija, Oswald…) – kar pa je v smislu zakrivanja ključna zadeva prvih nekaj mesecev 1964, in je zelo podobno kot v primeru nekaterih mesecev po 11. septembru…);
4. Sklepanje, ki se s tem (to je bistveno!) VSILJUJE navadnemu smrtniku (ne spregledujte osrčje dobe of Freedom und Democracy): MindKontrol poteka tako, da SAM PRIDEŠ DO BOX-SKLEPA, V KATEREGA SE SAMOUPRAVNO-»SVOBODNO« ZAPREŠ (v tem  je svoboda družbenega bitja) in ki sledi in tega&takšnega PRELOMNEGA Dogodka, je takšnole: kaj  šele zlahka postorijo z menoj in nami, če kaj takega zmorejo storiti Našemu Precedniku!?;
   • POST-TOTALITARIZEM NI ISTO KOT TOTALITARIZEM: pri prvem drugi sklepajo in ti  »ponujajo« (vsiljujejo) zgotovljene zaključke, pri drugem pa gre za to, da si  svoboden in – na osnovi premis, seveda v smislu oblikovane realnosti in Dogodkov – SAM IN SVOBODNO prideš do Edinega možnega sklepa;
5. Dokončna konkluzija bistvena za nas in ki presega vsakokratne udeležence: to, kar sta Hirošima in Nagasaki bili za takratni ne-več-svet (svet v izginjanju in pri nastajanju globalne, družbe odprte za Velika, Post-kolonialna Ropanja Naših na osnovi of Freedom und Democracy, kar je tisto nastalo po t.i. Drugi vojni), je JFK RITUALNI UMOR V JAVNOSTI PA NAJPREJ NAJBOLJ ZA ZDAJEVCE NAVZNOTER (tudi za precednika po vsem svetu), pozneje pa za vse;
6. Sedaj ono, kar sem hotel vsaj nakazati, če ne tudi podrobneje izpeljati: bistvo TERORIZMA (ki ga »povezujem« s tem) – v razliki do kriminala in kriminalcev (ki svoja dejanja skrivajo) – je za nas (za naše umevanje, mišljenje, razumevanje, razsojanje…) ravno tako dvojno, in sicer:
   • NI vsebovano namreč zgolj v sili in nasilju kar tako (kot se zdi iz današnjih »poročanj«, v resnici pa medijskih USTRAHOVANJA), marveč je v tistem PRESEŽNEM, da kriminalci per definitionem ZAKRIJEJO svoja dejanja, TERORISTI PA JIH PRESEŽNO EKSPONIRAJO, RAZKAŽEJO V JAVNOSTI;
     • Terorizem BREZ JAVNOSTI namreč sploh NI MOŽEN, JAVNOST JE NJEGOV MEDIJ UČINKOVANJA (samo NASILJE NE ZADOŠČA!!!);
   • In drugič, bistvo cele te dobe, epohe po t.i. Drugi vojni – to je tisto, kar HIRA PRED NAŠIMI OČMI, TAKRAT PA SE JE ZAČENJALO INŠTALIRATI/VZPOSTAVLJATI IN JE GOSPODOVALO ZADNJIH TRI ČETRT STOLETJA – je v resnici TERORISTIČNO!;
     • Le da terorizem danemu, obstoječemu POST-TOTALITARNEMU REDU (Stalin, Hitler… sta seveda totalitarca in v tem smislu tukaj uporabljam oznako »totalitarno«), KI SE JE TAKRAT INŠTALIRAL, NI NEKAJ ZUNANJEGA (Tujci, Drugi, Drugače religizirajoči, Drugo-barvni, Drugo-Kulturni…, Drugo-Rasni…), PAČ PA GLOBOKO NOTRANJEGA;
7. To osrednje, povsem spregledano in celo prepovedano (akademsko blokirano – češ da je takšno sklepanje »napačno«…) je potem takem v resnici prosto kot pasulj, JE NASILNO IN V JAVNOSTI…, ZLAHKA JE TUDI RAZUMLIVO…,  če in ko seveda nisi v Našem Boxu in ko ne bolščiš/religiziraš v ono of Freedom und Democracy;
   • To samo »biti-v-Boxu« pa je  REZULTAT (in tudi cilj v številnih ozirih) samega TERORISTIČNEGA DEJANJA, katerega razumevanje predpostavlja, da SE NE PUSTIMO USTRAHOVATI in si torej upamo MISLITI BREZ MILOSTI TER ONSTRAN ZAUKAZANEGA BOXA, KAR POMENI VSILJENEGA NAČINA NEMIŠLJENJA;
   • Last but not least: latinska beseda terreo namreč ne pomeni nasilja, silo…, pač  pa strah, ustrahovati, točneje terreo pomeni ustrahujem…

Znalo bi biti, da nekaterim bodo sedaj lažje razumljive vsaj nekatere sobane, o  katerih si doslej še niso upali premišljevati…