Afganistanski point of no return: zakaj bo še mesece in leta prihajal iz riti v glavo?

(Epohalni obrat, ireverzibilno historično križišče v Kabulu in kako vso stvar zajeti v mislih)

Zelo odmevni pripetljaj (»Svet je vse tisto, kar se pripeti«…, je 1. stavek, s katerim se začne Tractatus logico-philosophicus!) v Kabulu, se bo INTENZIVNO »vračal« še vsaj nekaj naslednjih mesecev in let (morebiti kar desetletij): v smislu interpretacije, seveda ter »razumevanja konsekvenc«, kar zmeraj »caplja« za dogodki«…). Mediji množičnega poneumljanja – kontrolirajo ga ravno tisti, ki so DOŽIVELI PORAŽ V KABULU IN AFGANISTANU (v tem je veliki del vsestransko razvitih težav) – pa bodo seveda vse skupaj skušali spraviti pod preprogo… In pri tem bodo – v to ne dvomim – nadvse uspešni… Ne bodo pa uspešni pri vseh oz. boljše, čedalje pri manjšem številu duš se jim bo posrečila inštalacija samopozabe in nerazumevanja, pravzaprav nemišljenja…, letargije, samobutaljenja…

Tisto, kar  je bistveno razumeti v teh dneh je, da se je mišljenje pognalo v tek in jim za to nikakor ne bodo lahke… Zato tako »skrbijo« in paničarijo, kajti ko se mišljenje enkrat požene v tek  (to pa ni lahko, še najmanj v primeru POLITIČNEGA MIŠLJENJA – in sedaj gre za to), potem to pomeni, da so VELIKE SPREMEMBE vsaj na poti, če že niso že za vogalom v smislu NOVEGA…

Če še niste opazili, je prav medijski boj za duše tisto, kar mediji že dlje časa izgubljajo… (zato angažirajo nove akademske sile, ki jim naj pomagajo, posebej pri Koroni…), Kabul je delno rezultat tudi tega… »okolja« v smislu HIRANJA MEDIJSKE PODOBE NA VSEJ ČRTI…

Nekako iz te smeri, med drugim, sledi potem takem tudi tisto »presenečenje« in panika, ki smo ji bili (še dlje časa bo tako, lahko da bodo Naši podaljšali bivakiranje v Afganistanu…) priče v Kabulu, ki je s tem postal HISTORIČNO mesto v smislu HISTORIČNEGA DOGODKA…, OBRATA… PRAVZAPRAV.

Padec Kabula je HISTORIČNI DOGODEK, OBRAT GLOBALNIH RAZSEŽNOSTI…, točno v tem je poanta na katero treba skrajno resno računati: od tukaj – kot iz vira – prihaja torej panika, od tukaj, »presenečenje«…, kajti prišlo je do VIDNEGA, OPRIJEMLJIVEGA OBRATA, KI GA BO TREBA SEDAJ INTERPRETIRATI (»pomanjšati«, negirati…), RAZUMETI, O NJEM RAZSOJATI, PO NJEM PA DELOVATI. POLITIČNO DELOVATI…

Kratko malo – zapomnite si to – GRE ZA TRADICIONALNI STRAH ZAHODA PRED POLITIČNIM DELOVANJEM… NE GRE TUKAJ TOLIKO ZA SAM-AFGANISTAN, GRE STRAH PRED TEM, DA BI AFGANISTAN LAHKO POSTAL POGANJALEC POLITIČNEGA MIŠLJENJA IN DELOVANJA NA ZAHODU… MANJ  GRE PRI  TEM ZA »TERORIZEM« (TUDI  NE ZA »BEGUNSTVO«)…, NAJBOLJ GRE ZA STRAH PRED POLITIČNIM DELOVANJEM LASTNIH-DOMAČIH (UDOMAČENIH, PODRUŽBLJENIH) MNOŽIC… TU JE JEDRO VSAKOKRATNEGA STRAHU ZAHODA (in širše, seveda).

V konkretnem primeru torej najhujše od vsega utegne biti za Zahod to (predvsem ZDA, seve), da bo Kabul –  torej kot mesto HISTORIČNEGA DOGODKA, KI SEDAJ POSTAJA TOPOS MIŠLJENJA, KOT TOPIKA EPOHALNIH, PARADIGMATSKIH  PREMISLEKOV – trajal IN TRAJAL…, DA BO POSTAL TOREJ TRAJEN in se ne bo nikakor polegel. Groza je v tem, da bi ne šel v pozabo, da bi ne bil potlačen s strani medijev množičnega poneumljanja ter da bi ne zašel v kolektivno pozabo (kamor bi ga najraje spravili na varno)!

Meni se zdi, da bo tokrat zadeva-Kabul zelo dolgo trajala (postala bo TRAJNICA v smislu MEJNEGA DOGODKA PRI PRIHODNJIH PREMIŠLJEVANJIH) predvsem zato, ker gre za IZSTOPAJOČE-MEJNO MESTO OBRATA, ki se ga bomo za nazaj spominjali na – za Zahod posebej – dokaj neroden način, in sicer  predvsem tako, da bomo začenjali na široko govoriti/misliti na način: »do Kabula (2021) in po tem«…

V tem smislu je Kabul-zadeva, ki – za razumevanje –  premore visok/bistven »status«, ker učinkuje kot KRIŽIŠČE, KOT IREVERZIBILNO JE KRIŽIŠČE…, KI POSTAJA SAMO MESTO MIŠLJENJA, RAZUMEVANJA, RAZSOJANJA TER POLITIČNEGA DELOVANJA SAMEGA…. POSTAJA TISTO »OD-KODER« SE MISLI DOGODKE ZA NAPREJ IN NAZAJ… Kakor koli že:

1. Za koga je to v zvezi s Kabulom ireverzibilno?
   • Za ves ne-več-svet (v tem  je teža in poanta)! Znalo bi biti namreč tako, da gre pri tem za EPOHALNI ZNAK-konca globalne družbe;
     • Kabul bi znal biti/postati (postajati) bistvena »formalija« v smislu IZTEKAJOČEGA SE POSKUSA GLOBALIZMA, ki je –  v svoji DEKADENTNI FAZI – bil uprizorjen 20 let nazaj in torej za časa, ko je na Dvoru še vladal Bush jr.  (tisto po pregovornem 11. sept. na katerega se Afganistan v  tem  primeru NUJNO veže, Kabul pa posledično, seveda);
   • Konec globalne družbe pomeni (gre za SPODLETELI poskus ZDAjevske globalizacije vsega, kar je) več reči in stvari, gledano iz perspektive Naše lastne potunkanosti v Zahod pa pomeni PREKRETNICO PREVSEM ZA TA ZAHOD SAM, DALEČ NAJBOLJ PA ZA ZDA TER ZA NJIHOVO VLOGO »VODILNE« NA ZAHODU IN V (NE VEČ) SVETU, KI SI GA JE  – SPODLETELO – SKUŠALA PODREDITI SKOZI »GLOBALIZACIJO« (»Globalna«, »Odprta«… družba – zapomnite si: zmeraj gre pri  tem za takšno ali drugačno »Družbo«!);
   • Velja, posledično (ker so ZDA The Force pri tem in tako je bilo najmanj četrt stoletja v smislu Edine), tudi za vse druge, a te druge bom na tem mestu opustili iz premisleka (novi »igralci« – Nemčija predvsem) si bodo morali sami priboriti mesto pod soncem);
   • Tisto, kar je IZSTOPAJOČE (in za mene najbolj pomembno ter tudi »optimistično«, če hočete) »POLEG« ZDA v tem smislu in v Kabul-trenutku, je OBRAT NA RAVNI PONOVNO NASTAJAJOČEGA SVETA izpod ruševin globalizma;
   • V tem  smislu po moje nastaja ne samo »novi svet«, pač pa še bolj (in istočasno) neka NOVA SLIKA SVETA (ta mu celo pred-hodi v smislu »imaginacije« in sicer), ki za svoje razumevanje predvsem potrebuje MEJO (globalizem se razume kot tisto brezmejno, gr. apeiron…);
     •  Ta meja (ena od mej, če sem natančnejši, saj jih je več, tudi  Korona ima podobno funkcijo meje…., a to pustim po strani) je prav »padec Afganistana« in torej Kabul (kot SIMBOLNI Dogodek, s katerim imamo in bomo imeli opravka);
   • Še nekoliko točneje rečeno, tukaj NE GRE toliko za PADEC Afganistana (pazite na to ODLOČILNO, DA SE VAM NE BO VRAČALO PO NEMARNEM V SMISLU »LASTNE« ZAGOVEDNOSTI IN/ALI NEZAVEDNOSTI), pač pa v resnici  za pobiranje Kabula/Afganistana in prej torej za PADEC ZAHODA;
     • Pazite torej na medijska blejanja, ki se VENOMER izrekajo s stališča GOSPODARJA in – če hočete razumeti – si nikakor ne smete dovoliti/privoščiti, da bi mislili na način medijev, kar v tem trenutku mislite s stališča gospodarja (v tem nekje je ena izmed bistvenih poant MindKontrole!);
2. Prav zavoljo skiciranega se mi zdi, da bomo deležni mesece – še leta in leta, a prve mesece najbolj intenzivno – NENEHNIH »(pre)interpretiranj« IN (PRE)INTEREPRETATIVNIH SPOPADOV….;
   • Toda, kaj bo to interpretiranje, za kaj bo pri tem šlo, v čem je poanta tukaj?
   • Boj za interpretacijo je KLJUČNO POLITIČNO DEJANJE (POLITČNEGA MIŠLJENJA SAMEGA) in bo – kar se tiče danega stanja & sranja stvari – zelo dolg, tudi krvav, zagotovo večplasten, kratko malo zelo zahteven…;
     • Predvsem bo šlo pri tem za boje za NOVE IN DRUGAČNE JEZIKOVNE IGRE, KAR POMENI ZA NOV JEZIK IN NAČINE RAZUMEVANJ CELOTE DOGODKOV/ZGODENEGA (za kar smo danes KASTRIRANI – in zato nič več ne razumemo oz. se le še butalimo) V SMISLU POST-TOTALITARNEGA GOSPOSTVA, V KREMPLJIH KATEREGA SMO VEČJI DEL NEMOČNO ODLOŽENI (posebej v onem of Freedom und Democracy, pri čemer ne razumemo več ne Freedom and še manj ono Democracy…);
   • Ta celota je pri tem odločilnega pomena, ker pri njej gre za NADDOLOČUJOČE KONTEKSTE, IZ KATERIH – IN NA OSNOVI KATERIH – ŠELE LAHKO RAZUMEMO VSE POSAMIČNOSTI V SVETU »OKOLI NAS« IN HKRATI TUDI V NAS (ta »abstraktna« celota je najtežja za  razumevanje in se je tukaj ne bom posebej loteval);
   • To je tisto, kar bo/je boleče (razumljivo: to o celiti je ono Največje in Najtežje hkrati in predvsem v smislu mišljenja, razumevanja…), je pa nekaj, kar je za silo moč razumeti vsaj analoško: za generacije pred Drugo vojno (torej že znotraj logike PERMANENTNE VOJNE), je tovrsten obrat bila »Španska državljanska vojna«… (ki je marsikomu »rekla« kva-v-resnici-dogaja«);
     • Za tiste, ki so takrat živeli pod Kozolci  – to je najbolj tiste dni bil ubesedil Kocbek (berite ga) – je to  bil Dogodek, »iz katerega« je POVODEN dotedanjih dogajanj bilo možno drugače, »sveže« interpretirati… (in se izogniti dotedanjim »obveznim« razlagam);
     • Podobno (samo podobno!) je tudi danes: smo sredi POVODNJI DOGODKOV (ŠE VEČ JIH BO), ki jih je vse prej kot lahko razumeti, če nimate TOČKE-OD-KODER-MISLITE…;
     • Točna to »točka« (zato pravim, da gre za topos, topiko…) znala postati Kabul, od-koder, iz-katere bi se dalo MISLITI NA NOVO IN DRUGAČE;
3. Tisto osrednje pri Kabulu po moje NE bo torej toliko geo-strategija, geo-politika, »stvari na terenu«… (kot nam vsiljuje tehnično, družboslovno, nadvse pa militaristično-vojaško NEMIŠLJENJE v smislu »boots on the ground«…), pač pa nekaj, kar je dislocirano dobesedno »NA NAŠI STRANI«, in sicer v smislu V NAŠIH GLAVAH…;
   • Poudarek: ne gre toliko za »boots on the ground« pač pa – analoško nadaljujem – »boots in our heads«, ki se jih MORAMO ZMOČI ZNEBITI IN KABUL POSTAJA PRILOŽNOST ZA NE-VEČ-MISLITI-Z-NJIHOVIMI-GLAVAMI…;
     • Osrednje pri Kabulu je potem takem nekaj povsem nevidnega in vse prej  kot zlahka razumljivega (ker so konsekvence naravnost srhljive za obstoječ): to je PADEC ZAHODNE MEDIJSKE SLIKE SVETA…;
     • To je, dalje, PADEC ZAHODNIH »INFORMATIVNIH« IN »INTELIGENČNIH« SLUŽB… (ter še marsičesa v tej ravni in okoli nje – zato takšna panika, med drugim!);
   • Izkazalo se je prav v Kabulu (na točki Kabula, ne kar tako »fizično«, ker sama fizikalija ne zadošča), da ne gre pri teh službah ne za informativne in ne za inteligentne…, pač pa za GOSPODUJOČE, TOREJ DEZINFORMATIVNE IN TAJNOSLUŽBNE;
     • NADVSE PA GRE ZA NEKOMPETENTNE STRUKTURACIJE POST-TOTALITARNEGA GOSPOSTVA, KI SO V TEMELJU TEGA, KAR JE POST-MODERNI ZAHOD-V-HIRANJU (gre torej tudi za njihovo hiranje, a to je posebna tematika, v katero vse skupaj zna zaiti v smislu »konca« FBI, CIA…, kar si danes seveda »zelo težko predstavljamo«… in se nam –VARLJIVO – zdi, da je »to nemogoče«);
   • V Kabulu je padlo potem takem –  posledično, a tega je  še veliko več (niti omeniti  ne morem)  -, nadvse ZAUPANJE, torej KREDIBILNOST, od tukaj – posledično, torej – tudi varnost/gotovost našega lastnega »razumevanja« obstoječega;
     • V tem smislu je padlo (s tem  pro-padlo) je zaupanje v Zahod, v ZDA, v Medije, v »informativne službe«…, POTENCIALNO V VSE… (a za to padanje – ki je ČASOVNA »KATEGORIJA« – je potreben seveda čas, ki se sedaj začenja šteti od Kabula dalje);
     • No, točno v tem je ta STRAŠANSKA TEŽA DOGODKA, s katerim imamo opravka in ki ga skušam razpreti pred vaš strelski vod mišljenja, razumevanja in razsojanja (zmeraj v perspektivi možnega političnega delovanja);
4. In če temu je tako – seveda je temu tako (po moje, ne pa »objektivno« ali »nevtralno«…, to prepustim wsewednim akademikom and družboslovcem!) –, kaj je potem takem sploh še preostalo?
   • Bore malo je preostalo, se mi zdi! Preostalo je večji del še GNITJE & HIRANJE…;
     • Nadvse pa je preostalo – zagrabljeno iz dejavne, vita activa perspektive – bojevanje za nova razmerja sil na terenu ter seveda za vsako posamično dušo-pacienta, torej družbeno bitje, ki je pri takšnih in podobnih ujmah zatečeno skorajda popolnoma nepripravljeno ter IZGUBLJENO (kar je v tem primeru);
   • Paničnost in izgubljenost tistih, ki bežijo iz Kabula, je moč dejansko zajeti v mislih v vsej širini in po globini le če smo zmožni razumeti, da gre pri tem za KAZALEC/SIMPTOM TEGA, KAKO PANIČNA IN IZGUBLJENA JE VSAKA POSAMIČNA PODLOŽNIŠKA DUŠA ZAHODNEGA PACIENTA;
     • Seveda imam pri tem v mislih tisti »Duh« iz Heglove »Fenomenologije duha«, če jo boste šli kdaj študirati in kar vam toplo priporočam v primeru, da vas zanima Zgodovina ter torej »Life of the Mind«, kot bi temu – iz drugačne perspektive – rekla ter s tem zadevo obrnila Hannah Arendt;
   • TA DUŠA JE V RESNICI TISTO, KAR JE IZGUBLJENO IN/ALI SE IZGUBLJA V LABIRINTIH SEBSTVA ŽE PREDOLGA DESETLETJA (gospostva Bernaysovske MindKontrole), sedaj pa še PRESEŽNO v stresu od PADANJA-KABULA-AFGANISTANA-NAŠEGA-NE-VEČ-SVETA…;
   • Pozorni bodite na tole »nianso«: NE gre pri vsem tem potem takem toliko za teritorij…, za planine (minerale…), ne kar tako za »strateškost«…, tudi ne za baker in za transport ter luke (čeravno je vse to izjemno pomembno)…, pač pa nadvse za RELIGIOZNEŽE  POST-RELIGIJE WSEWEDJA UND WSEMOGOČNOSTI ZAHODNEGA REDA TEHNIK IN TEHNOLOGIJ;
     • Ti so bistveni nadvse zato, ker so prav oni SUBJEKTIVNI NOSILCI/KE OBSTOJEČEGA POST-TOTALITARNEGA REDA v smislu, da so»koristni idioti«, ki pa so čedalje bolj levi in liberalni, nekoč pa so praviloma bili konzervativni, republikanski;
     • Če niste opazili, bodite pozorni še na tole drobnarijo: nekoč so ZDAjevsko post-totalitarnost podpirali nadvse konzervativci (republikanci, desni…), danes pa se tudi to spreminja, in sicer v smislu, da je ManjšeZlo – nadaljeval je tisto, kar globokoslužbje inštalilra z Obamičem, ki je bil topogledna prekretnica – prevzelo krmilo, za njim pa so – KOT ČREDA PROTI KLAVNICI! -, varno zavili sedaj predvsem levi in liberalni… IZGUBLJENCI;
     • Zato so prav ti slednji – domačijsko rečeno: v podobnih odmerkih so s FF in FDB, torej Fakultete za družbeno balistiko – danes v samih temeljih KORISTNIH KOVID-IDIOTOV in so zatorej poglavitni UTEMELJEVALCI, RAZLAGALCI TER ZAGOVORNIKI POST-TOTALITARNIH TEHNIK TER TEHNOLOGIJ GOSPOSTVA (kar medicina, cepilne tehnike, ustrahovanja… zagotovo so); 
5. Poglavitna bitka v zvezi z Afganistanom in Kabulom (čeravno se to ne zdi  tako na prvi pogled) potem takem poteka na terenu RELIGIOZNEŽEV, DRUŽBOLJUBCEV SAMI;
   • ČEDALJE BOLJ GRE ZA IZGUBLJENE DUŠE SAME, KI SO POSTALE PARANOIČNE, SHIZOFRENE, HISERIČNE, PANIČNE, KAR SE INTENZIVIRA BRŽ, KO JIM JE EDEN OD »BISTVENIH KAMNOV« (to je lahko Bližnji vzhod, lahko je Afganistan… ki da »je Naš« in ki da ga kontroliramo zato, da bi nas »terorizem ne pojedel«…) bil spodnesen…;
     • Ko te duše – večji del OPAZUJOČE, PRESRANE, torej  KONTEMPLATIVNE… – postanejo »ogrožene« in »panične« (ko se jim pretrese/spodnese »varna podlaga« fikcije Varne & Dobre  družbe/nosti, ki jo zagotavljajo ZDA in NATO ter  Ojroparija…), potem je to znak, da so – glede na mesto bivanja (pa naj so še tako iztirjene v vesolja virtualnosti) – potencialno eksplozivne že jutri, in sicer ZNOTRAJ  ZAHODA  SAMEGA, PO NJEGOVIH EPICENTRIH (megapolisih in vsega onega prenaseljenega, kar je sedaj na vrsti);
   • Če resno jemljemo tisto, kar dogaja – prav in nedvomno tam JE EPICENTER GOSPOSTVA – na Dvoru v Washingtonu, potem je VIDETI, da prihaja do usodnega obrata, in sicer:
     • Samo ManjšeZloBiden postaja nekaj čedalje hitreje se-sesedajočega vase (ne samo fizično, kar pa se bo kvečjemu še intenziviralo, saj gre za reči, ki naravnost UGONABLJAJO tudi namogočnejše), NEUSTAVLJIVO izgublja namreč ono »Manjše« v smislu prefiksa, ki ga BAJE naddoloča;
   • To, med drugim, pomeni – zato se je tolikokrat skliceval na Trumpa v svojem zadnjem »govoru«(pravzaprav ne odmerjenem blebetanju, ki so ga vsi takoj razumeli) –, da je BidenSam postal tisto, kar je Inkarnacija-Zla;
     • Slednje utegne pomeniti tole: Biden zna postati KRHKA POTENCIALNA TARČA (»točka prešitja«) vsega dogajanja v ZDA, TOREJ NEKAKŠEN »NAJŠIBKEJŠI ČLEN« (kar je v danih alkoholiščinah vse  prej kot nepomembna reč vsakokratne post-totalitarne sistematike);
     • Spremljajte, by the way, kako bo Merkel govorila o ZDA v tem kontekstu…, kako se bo spreminjalo stališče do NATO (ta vikend je pilot Stoltenberg sklical zunanje ministre…) in upoštevajte, da javnomnenjske raziskave o tem bodo objavljene leta in leta prepozno oz. pozneje (kar ni slučaj, seve);
   • V zvezi z ManšimZlom je bistveno nadvse to,  da NE bo več zlahka prijemalo množice ono blejanje v zvezi s 6.1. (v smislu »Napadli so nas oboroženi Trump-revolucionarji-morilci«…), ne bo prijelo več intenzivno bentenje čez Trumpa… (ki je za vse kriv), pač pa prihaja trenutek, ko bo treba pokazati, kar tamkajšnji demokrati v resnici zmorejo;
   • Zmorejo pa približno toliko kot republikanci, kar pomeni nič ali sila malo, in sicer nadvse zato, ker je v igri KONČNA NE-VEČ-MOŽNOST-IGRE CELOKUPNEGA SISTEMA, KI SE JE IZČRPAL… (velja spremljati FED, Wall-Street…) in ne zgolj te ali one ANTIPOLITIČNE »opcije« (v policy pomenih, seve);
     • Ta se je najprej izčrpal zunanje (Ojroparija, Bližnji vzhod…), nato – ker gre za Imperium čigar »drobovje« je v zunanjosti, v »zunanji politiki« (zato pomeni Saigona…, ki se vračajo v interpretativne verige..) – seveda še notranje…;
   • Utegne se tako pripetiti celo tako, da se bo »Kabul nadaljeval v Washingtonu« (ne samo »mišljenjsko«, morebiti celo DOBESEDNO v smislu »bježanije«) in da se bodo evakuacije v nekem smislu morebiti celo »ponovile«…, le da znotraj ZDA samih (zdi se mi, da je za kaj takega manj možnosti drugje po Ojropariji, z delno izjemo  Francije);
     • Problem (viden z Lune): po ŠIRNIH ZDA je posejanih veliko preveč NEZADOVOLJNIH, REVNIH, JEZNIH Washingtonov in Kabulov in/ali, ZDA NOTRANJE POSTAJAJO »BURE BARUTA«…;
     • Nekoč je to bil Balkan, potem pa Bližnji vzhod, jutri bi to lahko postal tudi Daljni vzhod…, a pred tem same ZDA niso več niti malo imune: nasprotno!!;
   • Tisto, kar se je bilo začelo 11. sept dvajset let nazaj v smislu, da je sejanje ognja prišlo nazaj v domovino (v tem smislu se »Ta krog« pekla zaključuje), bi se znalo »zaključiti« (to zna tudi dlje trajati) v ZDA, in sicer celo na način Kabula;
6. V teh ravneh analitike bi Kabul znal postati ENA izmed možnih PARADIGEM začetka konca, in sicer v smislu MODUSA KAKO BI TO TEGA UTEGNILO PRITI  (poudarek na utegnilo);
   • Če je krog pred tem bil tisti ki se začne z JFK (začne se torej v šestdesetih) in se ŠE NI KONČAL…, pa bi končevanje tega drugega kroga, ki se začne 11. sept. (ki se sedaj »začenja končevati« v Kabulu) znalo PRIPELJATI NAZAJ V IGRO  TISTEGA JFK-JEVEGA, KI JE VSE PREJ  KOT KONČAN…
     • VSE TO NAMREČ TLI, IN SICER SKUPAJ Z OMENJENO JEZO, Z NEMOČJO ČEDALJE VČEJEGA ODMERKA ZDAJEVCEV…, KI PA TEGA NISO NIKOLI NE POZABILI IN NE OPROSTILI: NASPROTNO, TO JE EDEN NJIHOVIH NAJBOLJ »JEZNIH« SPOMINOV, KI  MEJI NA PERMANENTNO EKSPLOZIVNOST IN MAŠČEVANJE;
     • To maščevanje, ki je nekako »v zraku« je torej tisto, kar skrbi marsikoga in česar se marsikdo še kako boji,
   • Morebitna (po moje celo NUJNO, le da je vprašanje časa kdaj) »vrnitev JFK-ja v igro« pa bo ZELO VERJETNO vezana na RADIKALNE NOTRANJE SPREMEMBE CELOKUPNE ZDA SISTEMATIKE;
     • Sedaj gre za sistematiko na ravni TOTALITETE, KI SE BODO MORALE ZAČETI SPREMINJATI »NAJPREJ IN NUJNO« PRAV S TAJNOSLUŽBNIM IN GLOBOKODRUŽBNIM…,. NADVSE PA S CIA  IN FBI…, z Dullesi…, pa naj se to še tako zdi »nemogoče« in »nesprejemljivo« (podobno je bilo s socializmi, ki so  se zdeli »iz marmorja« in »nezlomljivi«…);
     • ZDAjevcem SE – tej točki se neustavljivo približujemo skupaj z onimi čez lužo – naravnost UPIRA CELOKUPNA NJIHOVA ZGODOVINA, ki je tik na tem za se »razpoči« in razlije vsepovsod naokoli, in sicer kot ujma najširših razsežnosti;
     • Bolj so ZDA »noseče« (tako je Engels znal družboljubno kontemplirati in se mi zdi ustrezno to uporabiti na tem mestu) prav s to svojo ANTIPOLITIČNO, KRVAVO, MORILSKO (atentantsko!) zgodovino, kot pa z dolgovi, bančništvom, managementom…, čemer koli »ekonomskim«… (kot se sicer dozdeva);
7. Če vsega tega zagamano kompleksnega, »nesprejemljivega«…, ni lahko razumeti – in tega ni lahko, priznam –, potem bi o teh in podobnih rečeh kazalo vsaj zmoči obmolčati ter ne blebetati po nemarnem in se nadvse pohlevno pustiti POUČITI DOGODKOM SAMIM, ki jih bo še pa još…