Fragmenti o takoimenovani Prvi in Drugi svetovni vojni

(Epohalni obrat v največji tehnični revoluciji doslej ali Prva in Druga vojna sta  začenjanje znanstveno-VOJNO-tehnične revolucije par excellence)

Včasih se po dolgih letih raziskovanj zazdi, analitičnega prebijanja skozi različne puščave, da se »od nikoder« začne izrisovati »ptičja perspektiva« razumevanja in celo slika predmeta, ki omogoča nekaj takega kot je sintetično razumevanje…,

Vse to se v resnici zares nanaša seveda na tiste, ki so neko podobno analitično pot dvomov, izgubljenosti/najdenosti tudi sami v nekem smislu opravili. Za vernike religiozneže in podobne oblike tehno wsewedij to seveda ne velja: njim je že zmeraj vnaprej vse jasno.

Najprej konvencionalno: gre mi za obdobje, ki »se mu reče« Prva in Druga svetovna vojna in ki je (tako po počenjanju, poteku kot še posebej po izteku) eden odločilnih konceptov-ideologem vsega postmodernega časa in načina gospostva, na katerem le ta v celoti sloni vse do danes in brez čigar jasnega razumevanja že dolgo ne bo moč postoriti ničesar.

Ničesar ni naravnega na tem tipu govorjenja o Prvi, Drugi (in hladni)– kot tudi ne v človeških rečeh in stvareh nasploh. Nasprotno, to je tehnološko orodje tehničnega tipa gospostva vsestransko zakrivajočih NERAZLIKOVANJ, ki je še  kako namenoma inštalirano in že stoletje opravlja svojo misijo ZAKRIVANJA bistvenega ter torej najširšega razumevanja obstoječega ZAHODNEGA TIPA GOSPOSTVA  v celoti in ki je točno v tej zahodni funkciji kot izdelek izjemno razvitih manipulativnih prijemov produkcije najbolj nevarnih in zapeljivih jezikovnih iger, ki blokirajo razumevanje (»pred« MindKontrol…).

0. Točneje, v temle zapisu mi gre predvsem za začenjanje in končevanje tega obdobja tridesetih in štiridesetih, ki pomeni  največjo dosedanjo prelomnico v zgodovini človeštva, ki  pa  je hkrati povsem spregledana (tudi zavoljo poimenovanja, ki se ga tukaj dotikam);
   • Potopljena je namreč v ANTIPOLITIČNO, VOJAŠKO-TEHNIČNO, QUASI ZNANSTVENO govorjenje o vojnah, ki da so svetovne…, kar hoče reči, da imamo opravka z »mišljenjem« (tehniziranjem!), ki tematizira LE ŠE vojno/e in ne več sveta samega kot se nam zdi na prvi pogled (če vam je sploh jasen tovrsten »nenavaden« obrat pri premisleku);
   • Ponovim: ko presedlamo na način govorjenja o svetovnih vojnah (tisto svetovnih se nanaša na kakšnih, subjekt govorjenja so vojne), potem izgubimo tisto temeljno pri premisleku, to je svet.
   • Namesto, da bi govorili o svetu, govorimo o kakšnih (svetovnih vojnah, kar nikakor ni eno in isto in še manj brez posledic za razumevanje).
   • Prav poskus Obrata tega je ena izmed nalog v smeri sveta tega kontra-konvencionalnega zapisa o razumevanju in razsojanja o »Prvi in Drugi vojni« ter tudi hladni;
   • Po diagonali rečeno, obrat je EPOHALNO TEHNIČEN (tukaj vojaški) in vsebovan v tem (»zamenjava tez« bi rekli številni), da se je od onega vojna (in »svetovna vojna«) potrebno šele zmoči prebiti do sveta in do ostankov sveta ponovno nastajajoči po obdobju  permanentni vojni, kajti prav SVET JE TISTO IZGINJAJOČE PRI TEM in/ali od koder je treba izhajati (nikakor to ni vojna!);
   • To se številnim bo seveda zdelo povsem »nepomembno«, a se s temi tehnikrati, ki itak že vse vedo, tukaj – kot tudi sicer – ne nameravam ubadati: nekoč se mi je zdelo, da je to »nujno in celo potrebno«, danes pa vem, da sem se motil cela desetletja;
   • Takšni namreč so sestavni del tega, s čemer imamo opravka pri tem obratu in ta obrat je obrat proč tudi od Njih –  morda celo predvsem (v smislu od tistih, ki pridno učinkujejo kot »koristni idioti«);
   • Predvsem? Seveda, ker je to hkrati obrat proč od akademije in akademske vednosti ter torej »brcanje v temo« drugačnega, POLITIČNEGA, NE VEČ SAMOUMEVNO DRUŽBOSLOVNEGA (BERI: MILITARIZIRANEGA) premisleka, ki je naloga novih generacij;
   • Predmet, s katerim se torej ubadam v tem zapisu, stricto sensu ni TEHNIČEN »Prva in Druga svetovna vojna« (kot to nemišljenje zlahka kupi v smislu površnega ne-branja), pač pa so to UNIČEVANJE SVETA TER OSTANKI SVETA, ki  jih je morebiti  še moč najti pod naplavinami permanentne vojne (ki se je takrat začela in torej v povezavah z »Prvo in Drugo vojno«) ter pa tisti trenutek sam, ko se je to zdelo (nekako dobro desetletje na prehodu iz tridesetih v štirideseta);
1. Sedaj bom najprej skušal zadevo ubesediti nekoliko bolj  nekonvencionalno, kar pomeni, da bom od te točke dalje začel zlagoma spreminjati govorico: zlagoma, ker to ne gre naenkrat, vse skupaj pa bom skušal postoriti, kar se da transparentno, da pozoren – oni drugi nimajo kaj iskati pri tem  opravilu drugačnega mišljenja – bralec lahko spremlja ter morebiti »raste« v smislu drugačnega razumevanja in razsojanja (kar je sicer smoter tega zapisa) obstoječega v teku dobrega zadnjega stoletja, ki je na tem, da se dokončno izpoje;
   • Najprej bom pri  tem skušal premisliti nekatere – seveda ne vse, zgolj one bolj izstopajoče – »običajne« (konvencionalne) kategorije, oznake, jezikovne igre predvsem, ki nastopajo v zvezi z blokiranjem razumevanja tega, kar je – in kar se je oblikovalo v  omenjenih desetletjih – nastalo oz. nastaja, ker gre za nastajanje, ki nima ne konca in ne kraja, – kot tehnika in tehnologije – ne smotra in ne cilja… Razen sebe samega, seve, kar –  ker poteka na terenu vojne – najverjetneje pomeni (samo)uničenja (s čemer se pa tukaj ne bom posebej ubadal);
   • Izkazalo se bo, da skuša »misliti« analoško z uporabo »prejšnjih« jezikov, ki pa odločno ne zadoščajo za razumevanje »naše« vsakokratno dodatno potunkane dobe…
   • Primera: ne samo, da je blitz-Krieg vse spremenil v  smislu vojne, od Hirošime in Nagasakija dalje nič več v zvezi z vojno ni isto;
   • Ali pa: desetmilijonska števila mrtvih, ki  se začno z Veliko vojno, se nadaljujejo v Drugo in so popolna »diskontinuiteta« s stališča dotedanje zgodovine sveta (ne kar tako vojne) za katero mi gre;
   • Ko omenjam to »napredovanje« mrtvih (modernizacija, tehnologijazacija, masivizacija morjenja ni več zadeva sveta in svetovnega – kot se zdi -, pač pa je zadeva DESETLETJA trajajočega ničenja, uničevanja sveta;
   • To pa je nekaj, kar je nujno potrebno naslavljati ter zmoči torej govoriti te nove kategorije in drugačne jezikovne igre, ki NE MERIJO NA VOJNO/E KOT NA SVOJ PREDMET, PAČ PA NA IZGINJAJOČI SVET;
   • Ali pa: toliko čislano GOVORIČENJE O napredovanju tehnike, tehnologije in znanosti, je – in to je zavoljo akademije množičen pojav (ki ga zgolj izhodiščno nakažem) – nadvse napredovanja in UPRAVIČEVANJA početja vsakokratne znanosti, tehnik in tehnologij množičnega morjenja ljudi in uničevanja sveta (ki točno skozi ta govoričenja postanejo »udomačena«; »naturalizirana, socializirana);
   • Če in ko se  zgodi – in točno za  to gre pri današnji »znanostih« družboslovja in humanistike«, pri tem niso torej izjeme – da nam  takšna »največja reč« (zamenjava predmeta, vojne in tehnike za svet….) »pobegne« iz analitike in jo prenehamo skušati razumevati, potem nimamo več opravka z znanostjo, pač pa le še s tehnikami in tehnologijami blokade mišljenja in znanosti ali – in boljše – s tehnikami samogospostva (samo)pozabe;
   • Tehnike (samo)pozabe so tiste, v katerih smo – večji del nebogljeno – odloženi danes, ko več nismo zmožni misliti niti takšne banalije kot je Kovid, ki se nam kaže kot »zdravstveni problem« ali pa celo kot »naključje«…. (a se s tem seveda tukaj ne nameravam ubadati, razen da omenim, da je ravno »levica« tista – Chomsky et co. – tista, ki opravlja funkcijo naturalizacije);
2. Če odmislimo »vzroke in razloge« (to bodo akademiki še stoletja obdelovali tako kot se obdeluje prazna slama), so leta 1914 – to je ključna letnica začenjanja (post)moderne, »naše« dobe –  poleti milijoni veselih fantov odhajali na fronto: zdelo se jim je, da dovolj imajo in da bodo vse spremenili v parih mesecih, da se bodo do Božiča vrnili domov ter zaživeli v novem svetu… (tovrstno »razumevanje« vojne bilo samo simptom, ki ni naraven, pač pa družbeno-manipulirajoče inducirano in servirano);
   • Potem pa se je že do omenjenega Božiča »nenadejano« izkazalo, da se jim je zgodila »Velika vojna«, s katero niso imeli kam z razumevanjem in/ali KI NI BILA RAZUMLJENA VSE DO DANES,
   • Ja točno tako so ji rekli – »VELIKA« vojna, kar je že in nuce zadosten razlog, da  ugotovimo vsaj naslednje;
     • Prvič, da se jim je zgodilo nekaj Velikega, Nepričakovanega in & ali kar hoče reči, da so »pričakovali« nekaj malega in običajnega;
     • Boljšega dokaza torej za to, da že takrat niso razumeli kaj se je pripetilo, si sploh ni treba iskati: množice – dobesedno – niso razumele;
     • Še manj pa jim je to bilo omogočeno: nasprotno – in točno v tem je bila in OSTAJA POANTA VSE DO DANES IN NE LE ZGOLJ V ZVEZI Z »VELIKO VOJNO« – z vsemi vojnami, ki so postali centralni NEdogodki zadnjega stoletja, ki še zmeraj nemoteno (še najmnj s strani razumevanja) NIČIJO OBSTOJEČI ČLOVEKOV SVET:
   • Toda tudi elite tega niso razumele (vloga družboslovja je tukaj krucialna), saj so govorile isti jezik in so od takrat kvečjemu nadaljevali »običajne posle«;
     • Edina večja novost je bila v tem, da se je pojavilo nekaj takega kot so prvi znaki »pacifističnega gibanja« (posebej na Zahodu, Britanija…, redki intelektualni »krogi« so začenjali misliti, »patriotizmi« sami so jeli prihajali pod vprašaj…);
     • In pa tudi – kar je za mene USODNEGA pomena -, da je začenjalo PRI vseh teh procedurah nastajati nekaj takega, kar je obenem – zavoljo vojne – izginjalo: svet sam namreč:
     • Do takrat je »Svet« bil vendarle vsaj delno nekaj »tujega«, dislociranega tam »daleč« (tako to razume zahodna tradicija), sedaj je ta TUJOST sveta prihajalo in vdirala torej tudi sem, k nam kot domačnost vojne (ranjencev…);
     • Hočem nenazadnje reči, da je Velika vojna v veliki meri bila Ojroparijska vojna, da pa je s to vojno prav ta Ojropa – kot del sveta – bila vržena na kolena in je začenjala izginjati (ne da bi tega sploh opazila);
     • Če malo prehitevam, t.i. Druga svetovna vojna bo povsem iztirila, skorajda popolnoma uničila Ojroparijo, a do tega se bomo še prebili, in sicer najprej na ravni samih pred-novovojnih, pred-tehničnih potencialov ničenja;
   • Kakor koli že tista »Velika vojna« je vztrajala kar nekaj časa, nekako do one Druge, ki pa ji – glej ga zlomka – sploh več niso rekli, da je »Velika«…, pač pa preprosto »Druga«… (čeravno je bila VELIKO VEČJA OD VELIKE VOJNE – in tako je obveljalo do danes);
   • Seveda je to pomenilo, da je to sedaj »druga VELIKA vojna«, ki pa se je kljub temu, da se je izkazala za veliko večjo kot je bila ona prva, nekako zašla v ŠE VEČJO POZABO IN NERAZUMEVANJE;
   • In ko se je še ta, torej ta Druga svetovna/Velika vojna iztekala – oz. za to, da bi jo pokončali (tako so mislili celo predsedniki na čelu z lokalnim pokerašem Trumanom –, so morali vreči še dve jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki (kot da se ENO da pokončati z DRUGO ŠE VEČJO);
   • Potem pa  – takšna je usoda nemišljenja, ki smo mu priče ŠE ZMERAJ in ki je v samem temelju samouničujočega družboljubljenja pregovorne zahodne našosti –  se JE SAMO IDIOTIZIRANEM NEMIŠLJENJU naenkrat zazdelo (primerno so investirali v medijske podobe »miru, sreče in nasmejanosti«, da je prišel mir…
   • Še več: so slavili brez milosti…, HKRATI pa se jim je »naenkrat« (ker je to bil novi sadež, ki so ga medijsko servirali množicam«) in za nazaj začeli svitati ter so nekaj čivkali, češ da  sedaj gre v resnici za »Hladno vojno«;
   • Baje – za to gre, seveda – sta ona PrvaVelika, potem ta DrugaVelika bili vroči, ta sedanja pa je bila Hladna…, čeravno je bilo RADIKALNO DRUGAČE: zmeraj je vse skupaj pootročenje, kot bomo videli, a kdo bo pri vsem tem upošteval recimo praženja na ravni Hirošime n Nagasakija…;
   • Razlika je bila med drugim tudi v tem, da je sedanja ta »Hladna vojna« bila tako razširjena, da več nihče ni zmogel vedeti tega ne kje se je začela, ne kdaj se je  ali pa bi se utegnila končati: LE ŠE VOJNA JE POSTALA VSE, SVETA VEČ NI BILO OD NIKODER OZ. JE ČEDALJE BOLJ IZGINJAL (na njegovo mesto je prihajala takoimenovana globalna odprta družba, kar kaže brati kot globalna odprta, permanentna vojna) z milijoni ljudi na letnih ravneh;
   • Pravzaprav je v to analitiko prav ta nenehnost, ta permanenca »Hladne vojne« tisto, kar nujno kaže vpeljati med osrednje oznake (ter seveda skušati misliti) in ne toliko oznaka, ki v dobi hiranja sveta in le še vojne, bore malo več pomeni – »vojna«;
   • In še, kar ni nepomembno: začenjanje te »Hladne vojne« je bilo moč raztegniti ne samo v »Prihodnost« v smislu permanence slabega trajanja, pač pa tudi »nazaj« (češ da je vojna človeško naravno stanje);
   • V tem smislu lahko rečemo, da  v resnici imamo opravka z Veliko Permanentno Vojno, ki  dogaja najprej na Zahodu, potem pa se razširja – v tem je globalizacija – na ves ne-več-svet v hiranju. To je prva definicija do katere sem se hotel prebiti.
     • Rečeno po ZDAjevsko; ZDA so – to je njihova doba, po tem, ko je Britanski imperij šel po gobe, drugi pa se pri tem niso resneje uspeli vsiliti –  »The West«, vse ostalo je The Rest, kar je moč prebrati tudi takole: ZDA so »ostanek sveta« v smislu nove odprte globalne družbe, wse OSTALO JE PA SVETOVNO IGRIŠČE ZA TRENIRANJE PERMANENTNE VOJNE IN TOREJ PRAKTICIRANJE LE-TE (»naravnega stanja«);
     • V tem smislu onega »World« več ni, pač pa je sedaj moral –  da bi sploh obstal – moral dobiti religiozno-ideološko naboje v smislu »svobodne DRUŽBE, ne pa »svobodnega sveta« in kaj je še teh oznak, ki kažejo, na to, s čemer se bom še ubadal v tem zapisu;
     • Kratko malo, gre IN ŠLO je pri vsem tem za permanentno ničenje sveta, blokiranje le-tega, da bi se sploh pojavil, in sicer s pomočjo dveh oznak: vojna in pa družba, seveda (le da je to slabše vidljivo – predvsem zavoljo vseprisotnosti  in nevprašljivosti družboslovja samega kot TEMELJNEGA IDEOLOGEMA OBSTOJEČEGA BREZ ZAVRNITVE, KATEREGA VEČ NI MOČ RAZUMETI NIČESAR);

• Med temeljne hipoteze tega zapisa sodi prav ta: če hočemo razumeti kaj dogaja in v čemer smo (nebogljeno) odloženi tudi danes na koncu vidnega Hiranja Onega the west (doba ManjšegazlaBidena, seveda), potem se moramo zmoči (vsaj poskusiti) znebiti oznak kot so vojna in kot je družba (ter še nekaterih) ter v ospredje pripeljati OZNAČEVALEC SVET;
  • Razlogov za to je več kot je potrebno, a izpostavim zgolj  enega: obe oznaki, vojna in družba sta postali vseobsežni tudi v tem smislu, da označujeta vse in brž, ko nekaj začne »označevati vse«, potem je to znak – samo za misleča bitja, seve – da ne označujeta več ničesar oz. da sta mašili v funkciji KRMILJENJA OBSTOJEČEGA POSTTOTALITARNEGA REDA V HIRANJU;
  • V dobi permanentnega izginjanja  sveta s pomočjo vojne (in družbe) je vojna vse, kar v resnici zares-dogaja, vse kar pa dogaja je fake, kar hoče reči, da je bodisi družba ali pa je družbeno (odvisno od potrebe) INDUCIRANO: vključno s samim človekom, ki je le še »družbeno bitje« (vrhu vsega transhumano), NITI SLUČAJNO NE VEČ BITJE SVETA, POLITIČNA ŽIVAL….;
  • Se pravi, da V NEKEM BISTVENEM POMENU vojna in družba gresta nujno skupaj, da sta oboje načina – NEPREMIŠLJENI jezikovni igre – uničevanja sveta v tehnični dobi, ki nam je VSILJENA;
  • Govorjenje o  vojni (takšni in drugačni) in o družbi (takšni in drugačni) je potem takem tehnično jezikanje v smislu ničenja same možnosti oznake kot je svet, življenja v svetu…,  kot je človekov  smisel »bitja  sveta«, kot je »uničljivi  svet«, kot je »smrtni človek«… in kar je še tega »političnega« in seveda tehnično zablokiranega,  prepovedanega govorjenja… s strani VSILJENE (medijsko in akademsko) DRUŽBOLJUBNE POVODNJI;
  • Seveda so vse to zaenkrat »prazne oznake«, a spotoma se bo skozi ta tekst tudi to spremenilo: za pozorne, seveda, kajti oni drugi pri tem sploh ne štejejo: jih ni in jih kaže pustiti na smetiščih »realnega«, kar pomeni vojne in družbljenja, družboslovja in družboljubljenja;

3. Tema prvima dvema deloma, bom sedaj  pristavil tretjega, nekoliko bolj oprijemljivega, ki pa je ravno tako rezultat več kot desetletnega poskusa iskanja odgovora na vprašaje, »kaj se je zgodilo & kje smo obtičali?« in ki ima funkcijo vse skupaj ponovno premisliti v neki drugi, historično konkretnejši luči.

• Zadevo začnem (in končam) večji del s pomočjo spraševanja po KONRETNEM razumevanju tega, kar se je pripetilo v dobrem zadnjem stoletju, in sicer v smislu vprašanja: OD KODER misliti dogajanja kot iz svojega »vira«, »nastajanja« (arkhein) kajti zadeve vojn NIKAKOR ni moč kar tako razumeti iz italijanske, francoske, ruske, tudi ne ZDAjevske, kitajske, japonske… perspektive….?

• Odgovarjanje na to vprašanje v smislu onega The Heart of the Darkness« – in torej v smislu mesta ZAČENJANJA/POVZROČANJA, je moč historično konkretno in zadeto začenjati IZKLJUČNO IZ PERSPEKTIVE BRITANSKEGA IMPERIJA, TOREJ LONDONA IN – PERSONALIZIRANO – VEČJI DEL IZ SMERI WINSTONA CHURCHILLA;
  • Če se je komu uspelo ZAKRITI (v tem je umetnost TEHNIKE, s katero se ubadam in o kateri ravno tako tukaj govorim) za govoričenji/pisarijami o Leninu, Stalinu, Hitlerju, Maou…, potem je to Churchill;
  • Med najhujše vojne zločince VSEH ČASOV kaže torej prišteti tudi Churchilla samega (posebej v povezah z Indijo, a ne le z njo), le da to sedaj še ni jasno širšim množicam:
  • Razumljivo, Churchill je nenehno funkcioniral (velja za njegove predhodnike in nadaljevalce tudi) – izjemno učinkovito – namreč kot VELIKI INTERPRET (»pisatelj«, »umetnik«, »nobelovec«…, dodajte po izbiri) odločilnih dogodkov in je za to INTERPRETATIVNO PROPAGANDNO PODOJETJE IMEL ZA SEBOJ/POD SEBOJ CELO VOJSKO – MI5, MI6…, Oxbridge… – VRHUNSKIH INTELEKTUALCEV BRITANSEGA IMPERIJA (Vse tja do Trevorja Ropperja, ki si je spletel štorijo o »Zadnjih dneh…« in je PO NAROČILU svojega šefa še marsikaj popisal);
  • Eden redkih, ki je – kar se BBCja tiče, denimo kot ODLOČILNE IMPERIALNE INSTITUCIJE – to razumel in ekspliciral, je bil seveda George Orwell (Eric Blair), ki je vse prej kot slučajno svoj poglavitni lik iz »1984« poimenoval z Winston in ne s Joseph, Dolphi, Benitto ali na nekega izmed drugačnih načinov);
  • To, da je celo to »ušlo« in elementarij interpretiranja neke sila dolge – doslej najbolj skrajne dobe – povsem vnemar, je rezultat prav učinkovanja ZMAGOSLAVJA PRAVŠNJE INTERPRETACIJE, KI JE NENEHNO ŽARČILA IN MINISTRSTVA ZA RESNICO, ki še danes neutrudno oddaja;
  • Razumeti »našo dobo« pomeni v veliki meri razumeti SAMO-INTERPRETATIVNOST TE DOBE SAME, KI SE JE – KOT RAK RANA – ZAČENJALA IN DISEMINIRALA PRAV IZ LONDONA IN ZA KATERO JE PRAVILOMA STAL Churchill (prej in pozneje seveda še drugi):
  • Razumeti Britanski imperij in začetno mesto OD-KODER zadevo začenjat razumevati, pomeni razumevati to BESEDOTVORNO, BESEDODAJALNO-KOMANDNO (SE PONAVLJAJOČO »JEZIKOVNO«  DEJAVNOST PR IN MIND KONTROL BRITANSKEGA IMPERIJA SAMEGA, katerega je še danes vsa akademija v položaju pacienta oz. je to tisto, česar se kaže zmoči znebiti preden karkoli resnega zmoremo zapisati;
  • Pri POST-MODERNEM imperiju NE gre kar tako za fizikalije, dežele, ladje…, vojske in mornarice…, pač pa še kako tudi za IMAGEJE, ZA SLIKO, KI JO LE-TA PERMANENTNO DISEMINIRA O SEBI, S TEM PA O VSEM DRUGEM: tudi v pomenu zakrivanja DRUGAČNIH razumevanj  (danes je to tisto, kar razpada pred našimi očmi v smislu hiranja ZDA-imagejev na vsej črti…);
• V tem smislu začenjam torej s »točko« (topiko)! Imperija tudi v smislu IMPERIALNE SLIKE NE-VEČ-SVETA, s katero – najbolj intenzivno – začenjamo imeti opravka od Churchillove generacije dalje (danes je, kot rečeno, ta zadeva seveda v rokah Washingtona, a se s tem tukaj večji del ne bom ubadal);

4. Šele če začnemo tako postavljati reči in stvari, se nam utegne začeti svitati neka ZAKRITA, ZAMASKIRANA CELOTA, KI ŠE DANES BLOKIRA MOŽNOSTI RAZUMEVANJA;

• Šele iz perspektive – rečeno fizično – Indije (Avstralije, Kanade, v resnici »celega« ne več sveta kolonializiranega s strani majhnega Britanskega otočja na robu Ojroparije) je moč RACIONALNO razumeti dogajanja, ki da so se vrtinčila »okoli Nemčije Rusije, Francije… Avstroogrske….« (pravzaprav OKOLI VSEH RAZEN OKOLI BRITOV« in pa seveda »odgovornih/krivih« za Prvo, Drugo… permanentno vojno…):
• V resnici pa šele IZ PERSPEKTIVE GROŽENJ BRITANSKEM IMPERIJU takrat že v umikanju (vsaj koncipiranem in postavljenem kot Britanska »zunanja politika) je moč racionalno razumeti kaj in kako je dogajalo s tem pa tudi NOTRANJO LOGIKO, s katero smo imeli (še imamo) opravka NA RAVNI CELOTE ZAČENJANJA HIRAJOČE DOBE, KI JE PRIPELJALA NA ROB NENEHNIH VOJSKOVANJ: v Ojropariji, na to pa po vsem svetu;
• V nadaljevanju omenim zgolj nekaj »nelogičnosti«, ki da jih še danes ni moč pojasniti, v resnici pa jih ni moč pojasniti izven naddoločujočega in MANJKAJOČEGA konteksta Britanskega poznega gospostva na ravni ne-več-sveta;
  • Kaj Britanci (ZDA, Japonska, Nemčija, Poljska… celo Češkoslovaška v nastajanju (Legija na območju nastale ZSSS) počno v »intervenci vse tja do srede 1922, torej t.i. »ruska državljanska vojna«)?;
  • Kaj počne »maršal« Pilsudsky s svojimi enotami pri osvajanju SSSR v tej dobi (in kar postane pozneje OSNOVA za Britanske  »garancije« Poljski l. 1939, na katerih bo izrasla Druga svetovna vojna)?
  •  Kako to da Masarykova Legija operira po vsej SSSR (vse do Vladivostoka), v Evropo pa se vrne s pomočjo Japonske ZDA in Britanije kot anti-sovjetske zaveznice ter na teh osnovah v resnici nastane moderna Češkoslovaška?
  • Kako to, da o tem še danes ni resnejše študije in »ekscesni dogodek« pa tako rekoč sploh »več ne obstaja«;
  • Po tem, ko je Francija celo stoletje od rebvolucije in Napoleona dalje bila tarča neusmiljene propagande Britov in dalje ko je pogorela v Prvi vojni in se nikoli več ni zares pobrala v resnici Britanija prevzame tudi vajeti na Evropskem kontinentu (s prevzetjem Francije), kar ji šele omogoči, da »po tihem« krmili Wersaillske procedure ter se hkrati sklicuje na to, da so »Francozi« vodili politiko maščevanja do Nemčije (iz katere pozneje nastane nacizem)?
  • Kdo je – če ne Britanija – bil ODLOČILNI dejavnik za to da ZSSR ni imela niti dostopa do Wersaillesa (ni bila povabljena), danes pa to postane »odmišljeno dejstvo«, ki zamolči takratno NOVO EVROPSKO ARHITEKTURO, ZA KATERO STOJI PREDVSEM BRITANIJA (in bistveno manj – KOT IZGOVOR – Francija)?
  • Kakšna in čigava »funkcija« je – vsaj od takrat – v novi Ojropariji KLJUČNEGA DEJAVNIKA ZAČENJANJA DRUGE VOJNE, Poljske – če ne v funkciji Britanije –  o čemer in kateri še danes ni moč prebrati resne študije, na Poljskem pa že desetletja zavračajo kakršno koli racionalno preudarjanje na to tematiko (celo po Sikorski-dogodku v Gibraltarju v teku Druge vojne..)?
  • Drobnarija: kako to, da je takratna Nemčija lahko imela zgolj 100 tisoč vojakov, Poljska vojska pa jih je štela v milijonih?
  • Kdo je za tem stal, če ne ravno Britanija s svojimi »novimi« sferami vpliva kot je to Poljska sama?
  • A niso to vse »koščki« puzzla, ki so pojasnljivi prav z Indijo (Avstralijo…) in strahom Britanije, da bi se ZSSR spustila v smeri prav te Indije (in drugje na Bližnjem vzhodu ter tako ogrozila imperij, ki VSEPOPVSOD ZA SEBOJ MORA VODITI POLITIK SEŽGANE ZEMLJE (DENIMO TUDI NA BLIŽNJEM VZHODU, kot to velja danes v primeru ZDA, ko se številne stvari in reči naravnost ponavljajo?
  • A ni »nelogični« Galipoli (vodi ga neslavno prav Churchill) v tem kontekstu kronski dokaz tovrstnih policies?
  • Kaj ni moč videti že z Lune, da je takratna Britanija predvsem dejavna na Mediteranu, od koder je ŠELE ZARES razumljivo tisto, kar se je dogajalo v letih 1941-1944 oz. brez česar NI MOČ RAZUMETI Churchillovega »vztrajanja« na »mehkem Ojroparijskem trebuhu?
  • Kaj ta »mehki trebuh« ni v resnici MEHKI TREBUH IMPERIJA (poti proti Indiji…), ki terja Suez, Gibraltar (VSE DO DANES!!!) ter vse tisto, kar se bo izčrpalo šele 1956 v takratni krizi, ko je še Izrael prispeval svoj lonček (Naser, Eisenhoower, dokončni  potop funte…)?
  • Kaj res ne bi še kazalo začeti govoriti o PERMANENTNI VOJNI, KI BI OMOGOČALA RAZUMEVANJE KONTINUITET in ne več MEHANSKO (v Britanskem interesu), UMETELNO LOČEVANJE PRVE OD DRUGE TER HLADNE VOJNE (kjer je že bolj dejaven interes ZDA)?
  • Sicer pa, a ni ravno – in/ali je to slučajnost – Churchill tisti, ki je od Gdanska do Trsta spustil »železno zaveso« (seveda s pomočjo pol pismenega in takrat še UBOGAJOČEGA Trumana)?
  • A je govor v Foultonu (Missouri) slučajna REMINISCENCA na Goebblsova govorjenja iz dobe neposredno po Stalingradu (in še naprej, kjer na eni strani nastopa »vzvišena kulturna« Evropa (»vrednot«, na drugi pa necivilizirani Azijati, ki so tik na tem, da okupirajo Ojroparijo?
  • Kaj vse se še mora  pripetiti pa da bi današnja akademija s svojimi mediji začela resno premišljevati polpreteklo dobo, ne pa trositi izdelkov propagandnih »zunanjih ministrstev« Londona in Washingtona?
  • Nenazadnje, kaj to Churchill (zakaj ne Francozi, ZDAjevci, OZN…) počne v Trstu ob izteku Druge vojne, ko je bilo treba »disciplinirati »Tita?
  • S kakšno pravico Churchill s Stalinom deli dele srednje in vzhodne Ojroparije? Božjo, civilizacijsko, kulturno, Monarhijsko, kolonialno…?
  • Kaj počne Britanija v Grčiji S SILO, in sicer vse tja do začetka petdesetih (takrat šele in ne v maju 1945, se »konča« Druga vojna v Ojropariji!). ko se Briti skupaj z ZDAjeci podajo v »neobstoječo« državljansko vojno s takratnimi »komunisti in nacionalisti«?
  • V čem je to »boljše« od italijanske intervence Mussollinija desetletje poprej v Albaniji in Grčiji?
  • A ni to vse V FUNKCIJI – in pojasnljivo – prav iz perspektive imperija, ki je ogrožen in takrat se težko sopihajoč in ki zaradi tega OGROŽA VES SVET  NAOKOLI SEBE?
  • Kaj se še nismo prenajedli INFANTILNEGA obdolževanja za vsako vojno Nemcev, Rusov…, Kitajcev, Japoncev…?
  •  Kakšne to velike imperije so imeli le ti (vsak – tudi Bosanski – je seveda prevelik in pelje v Srbsko-Hrvaške spopade), da nam je treba tako hudo zamižati prav v zvezi z Briti?
  • Ali  še bolj radikalno: kaj je pri tej zadevi Večnih nam Britov v prvem koraku za «obrambo« obstoječega imperija, v resnici – to se radikalizira z ZDA – z RADZELITVIJO SSSR (nenehni refrain zadnja stoletja!), ki je razumljena kot »nenaraven imperij«, ki da »propada« (tako je še danes vse do Skripalov, Navalnyh…) v primerjavi z drugim, večjim bolj upravičenim, »naravnim«, nadvse pa kultur-civiliziranim imperijem/i Zahoda?
  • Kako to, da –zgolj še ta aspekt – levice imajo polna usta imperializma, o Britanskem pa ne zmorejo reči dveh zadetih stavkov, najmanj pa v zvezi s tem, da niti takrat, ko zavržejo (na volitvah 1945) Churchilla, v resnici nadaljuje njegove monarhično-imperialne politike par excellence ter torej kraljevske politike »plus« seveda London cityja v smislu historično dokazljivih hrematističnih ropov, ki segajo globoko v naš čas?
  • A ni to slednje prav tista »končno najdena« KONSTANTA-VERTIKALA, ki jo kaže SKRAJNO RESNO ZAČETI JEMATI V POŠTEV, če hočemo kar koli resneje začenjati razumevati tudi v zvezi z ZDA, nadvse pa drugače ter OUT OF BOX GLADIO-NATO PROPAGANDE?
  • Ne gre tukaj za neko novo »monokavzalnost«, pač pa KOMPLEMENTARNE EKSPLANACIJE (šele na ravni razpiranj) v smislu, da smo so se PREOBJELI MINDKONTROLE ustvarjene in  prihajajoče bodisi iz Londona ali Washingtona (zahodni wishfull thinking, ki zraven še mastno popljuva vse, kar da ni »demokratično in civilizirano), kajti to dvoje je tisto, kar kaže v številnih dimenzijah zmoči brati SKUPAJ (pristavite pozneje – kar je »posebna funkcija«, ki je po navadi še bolj zakrita) vsaj še Izrael in ne-več-svet (»svetovne vojne«, ki se nenehno vračajo…) vam bo začel drugače izgledati za naprej in nazaj);

5. Se mi zdi, da je teh nekaj najbolj nujnih stavkov bilo potrebnih za to, da se oprijemljiveje razume prva dva dela tega teksta.

November, 17.11.2021