Novi doneski za poneumljanje poneumljenih: “odsevanje”

Danes se bomo spravili na stavek (NAVIDEZNO/retorično NEvprašanje!), ki ga je pogosto slišati v medijih množičnega poneumljanja in ki se ob tej priliki glasi: »Kako kriza odseva v možganih?«

Multibutalski Oltar NeoNevroWnebovzetnegaZlovenstva

1. Možgani ODSEVAJO (to pomeni tudi »Vaši« – pravzaprav VSI, ker da je to »logika«: beri »naravna« MEHANIKA »naših možganov«);
2. Koga, kaj… odsevajo ti možgani: KRIZO (ki da sveti – možgani pa od-sevajo to, kar sveti!):
3. Vprašanje in premislek »ALI odsevajo« – kot problem – torej SPLOH NE PRIDE V POŠTEV: JE IZKLJUČENO NA RAVNI MOŽNOSTI premišljevanja;
4. Zakaj pa: za to, ker pač »možgani odsevajo« nekaj, kar sicer sveti!
5. In »kriza« torej tako sveti v naših možganih, ki jo Od-sevajo (Tema teme… sveti…, a ni to hecno!)
6. Konec in basta. Rutar.

Pojdimo po vrsti:

1. za zagovedne možgančke družboljubcev wsewedja zagotovo velja, da ODSEVAJO. Za politične živali – ki torej mislimo, politično mislimo, govorimo in delujemo – to NE velja. Nasprotno: mi NE PUSTIMO, da bi »v nas odsevalo« tisto družboljubno, s čemer tukaj imamo opraviti. Temu se postavljamo po robu, rečeno na kratko: NAŠI MOŽGANI SEVAJO, če se malo pohecamo, torej;
2. politične živali ravno tako ne “vidimo” to, kar je kot »obstoječa realnost« kot neko »krizo«: preprosto za to ne, ker kriza je TOČKA (gr. topos, krajše obdobje v času), to s čemer imamo tukaj in zdaj opravka pa traja že 10 let (od poznega leta 2007)!;
3. In kako temu rečemo potem, če to ni »kriza«? Depresija je odgovor! Depresija torej NI ISTO kot je KRIZA (ta izenačitev in ZAKRIVANJE DEPRESIJE (za krizo, pod KRINKO čivkanja o krizi), POLITIČNE DEPRESIJE, da ne bo pomote, je potem takem bistveno jezikovno (jezikanje!!!) orodje in METODA PR-ANTIPOLITIČNEGA PONEUMLJANJA IN DRUŽBLJENJA, PODRUŽBLJANJA IN DEPOLITIZIRANJA PO POTENCI MISLEČIH BITIJ, POLITIČNIH ŽIVALI;
4. KAKO to depolitiziranje torej učinkuje? S pomočjo STROKOVNJAKOV, KI BOJDA VEDO – blodni kot so in/ali banalna zla, ki nastopajo z akademskih prižnic strokovnjačenja in po TV – KAJ DA JE DEJANSKO IN REALNO;
5. Tisto, kar da »odseva v možganih«, je potem takem nekaj takega, kot je »družbena realnost« (ta oznaka je šele Božja mast VSEH družboljubcev), pri čemer na ta način ZAKRIJEJO, DA JE TO »DRUŽBENO REALNOST« NAMENSKO, CILJNO OBLIKOVAL/USTVARIL ČLOVEK OZ. LJUDJE, KI SO RAVNO TAKO DRUŽBENA BITJA WNEBOVZETJA (s tem jim držijo štango in jih branijo: strokovnjaki so PSI ČUVAJI OBSTOJEČE REALNOSTI IN NJENIH GOSPODARJEV, ki da je – oz. takšna postane skozi njihova strokovna »Izvajanja – »nevtralna, objektivna, nedotakljiva in naravna«!);
6. Ali lahko mislite čez, onstran tega, kar »odseva«: ne! To tudi ne smete: saj se onega »realnega ne da spremeniti« in se to tudi ne spodobi. Postali bi politični. Namreč.

Razumete torej, s čem to imamo opraviti pri teh NA VIDEZ NEDOLŽNIH STROKOVNJAČENJIH, KI SO DEJANSKO MNOŽIČNA, ANTIPOLITIČNA PONEUMLJANJA, IN SICER VARNO ZAKRITA V SAMIH »NAŠIH« NAČINIH OBIČAJNEGA JEZIKANJA, KI JIH TROSIJO FAKULTETE, STROKOVNJAKI, AKADEMIJE IN KI NASTOPAJO KOT VRHOVNE AVTORITETE!?

Sicer pa še: s čem to tukaj imamo opraviti, če zadevo premislimo v historični perspektivi? S srednjeveškimi, globoko religioznimi, a tudi okultnimi optikami IN TEHNIKAMI NAD SE (ter še marsičem, a tega tukaj ne bomo niti omenjali). Optika je v celi dobi med (nekako) 12/3. in 16. stoletjem bila na (Zahodu posebej izstopajoče) CENTRALNA IN FORMATIVNA QUASI ZNANOST/TEHNIKA (ki se je pozneje prelevila v znanost/scientia: podobno velja za prehode iz al-kemije v kemijo, iz astro-logije v astro-nomijo…). »Formativna« pomeni, da je bila RAVNO TA OPTIČNA TEHNIKA MODEL, MUŠTER za vse druge znanosti tiste – in poznejših (kolikor zadeva ni premišljena: in NI!) – dob.

Za to še danes – denimo v psihoanalizah, PSIHIKAH NASPLOH, a tudi v marksizmih…, še posebej na levici in v družboslovju nasploh (desnica gre iz smeri “ekonomije in narave” in je drugače oblikovana na ravni temeljnih jezikovnih iger) – mrgoli od temeljnih izrazov (večji del so glagoli ali glagolniki!), kot so: »refleksija«, »reflektirati«, »zaznavanje«, »kazanje«, »prikazovanje«, »pokazati«, »transparenca«, »pogledati/videti v luči tega ali onega«… Širše: VSO RAZSVETLJENSTVO – to nas še zmeraj pelje na lulanja… – TEMELJI NA JEZIKOVNIH IGRAH OPTIKE (za to RAZ-SVETLJUJE)…

Podobno je z Nemško klasično filozofijo (kolikor je utemeljena v razsvetljenstvu in torej od Kanta dalje: tu sovpadejo nemške in francoske jezikovne igre). Pozor ter nenazadnje: to »raz-svetljevanje« prihaja iz onega »PRINESTI LUČ«, za kar pa domnevamo, da veste, da je RELIGIOZNEGA izvora… (globlje egipčanskega je in ne grškega…, a to ravno tako moramo opustiti iz premisleka). Dalo bi se še kakšno v zvezi s tem reči pri Platonu in tudi Stoikih, a se tukaj ne bomo spravljali na Velike.

Kaj hočemo oz. smo hoteli reči, izpostaviti pred vaš strelski vod političnega mišljenja? Bodite SILA pozorni (NEPOPUSTLJIVI, NEUSMILJENI!!!) na besede: dvigniti bi kazalo »občutek za jezik« in besede, za jezikovne igre, ker so USODNEGA POMENA ZA POLITIČNO, NATANČNO MIŠLJENJE. Če ste/smo že pahnjeni le še v občutenja, potem se s temi občutenji spravimo prav na jezikanja. Po naše se bo obneslo – vsaj v neki manjši meri.