Nekatera Kovid-dejstva pravijo tudi takole

1. Nobene bistvene (izstopajoče, »signifikantne«, v latovščini družboljubja) razlike ni med »državami« (»open societies«, pravzaprav) z najbolj strogimi ukrepi in s tistimi, ki praktično nimajo nikakršnih ukrepov (to bi lahko zdaj bilo vidno tudi s »prostim očesom«, pa si prestrašeni ljudje še zmeraj ne upajo odpreti oči in jim začeti verjeti);

1.1. Nedavna danska študija je pokazala, da je med tistimi, ki so stalno nosili maske in tistimi, ki jo niso nosili samo 0,3% razlika (v smislu okužbe) – to pomeni praktično brez razlike (so tudi – ameriške, italijanske… – študije, ki govorijo o tem, da otroci pri celi Kovid-štoriji niso »odločilen« dejavnik, ki bi ga kazalo kar tako zapreti doma: vse kaže, da so zaprti za to, da bi starši bili še bolj zablokirani pri svojem mišljenju, delovanju…);

2. Zdravstveni delavci – predvsem pa zdravniki (in vsa ZDRAVNIKARSKA KASTA) – kopičijo ogromne vsote denarja, na drugi strani pa imamo ogromno ljudi, ki so ostali brez služb oz. so na robu preživetja (da sistematike produciranja v celoti v itak post-work in po-industrijski dobi pri tem niti ne omenimo: ta kontekst pa je pomemben za neposredno prihodnost, ki je še morebiti pred nami);

3. Bolnice v nobenem trenutku niso dosegle popolnitev svojih kapacitet. V Sloveniji je, denimo, v bolnišnicah nekaj več kot 7000 ležišč; nikdar tukaj (preko medijev, denimo) ni bilo predstavljeno kolikšna je DEJANSKA zasedenost, številčno ali procentualno;

3.1. velika večina VSEH DRUGIH BOLEZNI je večji del bila pri tem povsem »ignorirana« pri čemer je IZGINOTJE GRIPE (?) zgolj eden izmed simptomov;

3.2. Povsem je DOKONČNO ostalo NETRANSPARENTNO »RAČUNANJE« SMRTI;

4. V vsej svoji zgodovini Slovenije bolnišnice niso dobivale toliko denarja za paciente, kakor je to sedaj v tem primeru (to pomeni tudi zdravstveni pod-sistem, ki postaja s tem NAD-SISTEM!), hkrati pa NE OPRAVLJAJO SVOJEGA TEMELJNEGA POKLICA IN POKLICANOSTI;

4.1. Nihče od administrativne službe bolnišnic ne predstavi oz. noče predstaviti stroškov, ki nastanejo pri oskrbi covid bolnikov (oddaja Tarča – hvala rtv-ju);

5. Nihče ne spremlja ljudi, kateri so bili cepljeni, vsaj en mesec po drugi dozi cepiva… Takšni podatki se ne beležijo; še najmanj njihove okužbe in pa tiste, ki jih »prenašajo naprej.

No, vsaj to bi kazalo imeti v mislih: nenehno in za začetek na najbolj površni ravni.